3 × PROTI siromašenju Slovenije

Piše: Anamarija Novak

To nedeljo, 27. novembra, se bomo državljanke in državljani Slovenije odpravili na volišča, kjer bomo glasovali o treh škodljivih zakonih Golobove koalicije, s katerimi si ta želi podrediti Radiotelevizijo Slovenija, ukiniti dolgotrajno oskrbo pomoči potrebnim in povečati število ministrstev s 17 na 20, s čimer bi postali evropski rekorderji.

Težko je nasprotovati pravniku dr. Mateju Avblju, ki je tako imenovani novi zakon o RTV označil za protiustavnega. »Ker je nekje treba začeti, sem, čeprav sem tiho upal, da bo šel lahko ta strupeni kelih mimo mene, svoj nos vendarle pomolil v besedilo novega zakona o RTV. Tistega, o katerem boste glasovali na skorajšnjem referendumu. Bil sem šokiran,« je uvodoma zapisal dr. Avbelj.

Večkratna protiustavnost novega zakona o RTV

»Vsakdo, ki v tej državi da še kaj na standarde ustavne demokracije, ki smo se jim zavezali leta 1991, ne glede na svojo svetovnonazorsko prepričanje in politično ali kakršnokoli drugo oportunost, bi moral glasovati proti zakonu o RTV,« je v Financah poudaril redni profesor za evropsko pravo dr. Matej Avbelj. Ob tem je še pojasnil, da zakon tak, kot je, ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni, vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji sodni praksi razvilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Dr. Avbelj je prepričan, da je novi zakon o RTV očitno večkratno protiustaven tako v procesnem kot vsebinskem smislu. V procesnem smislu pomeni eklatantno zlorabo nujnega zakonodajnega postopka. V vsebinskem smislu pa zakon krši načela pravne države, načela demokratičnosti, načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave RS, ter nazadnje in najbolj paradoksalno tudi pravico do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, v imenu katere naj bi se ta zakon sploh sprejemal. »Pod črto novi zakon o RTV v svojih ključnih posameznih rešitvah in kot celota ne more prestati testa sorazmernosti« je zapisal dr. Avbelj in dodal, da je resnični namen novega zakona o RTV kadrovska čistka, ki naj zagotovi, da bo nova oblast imela, resda za dimno zaveso domnevne depolitizacije, svoje ljudi znotraj »avtonomne, neodvisne, profesionalne in javnosti zavezane RTV«.

Dr. Šušteršič: Glasoval bom proti!

Prav tako je proti novemu zakonu o RTV ekonomist dr. Janez Šušteršič, ki je za spletni portal Siol.net v svoji kolumni med drugim zapisal: »Vse tiste, ki so 24. aprila glasovali za svobodo, tisto z veliko in tisto z malo začetnico, nekdanji finančni minister opominja, da je glasovanje za svobodo znova čez en teden, na trojnem referendumu, predvsem tistem o RTV Slovenija, in sicer je tokrat glas za svobodo glas PROTI. Zakon, proti kateremu glasujemo, namreč Robertu Golobu omogoča avtoritarno vladanje. Razlogov za to je več, eden je, da se direktorjev ne menja z zakoni. Prav to je leva večina enkrat že poskusila narediti, leta 1994, pa je takrat ustavno sodišče takšno ravnanje preprečilo oz. bolje rečeno ustavilo. Izrazito avtoritaren in zelo primerljiv z izčrpavanjem STA v času Janševe vlade je odgovor Goloba vodstvu RTVS, da se bodo o denarju za RTVS pogovarjali po menjavi vodstva.« Dr. Šušteršič v nadaljevanju opozarja na nesposobnost Golobove garniture na področju ocenjevanja medijev in tudi, da je novi zakon o RTVS slabši, saj omogoča urednikom in novinarjem, da brez nadzora kršijo načela RTV, in umika nadzor nad finančnim poslovanjem.

Ukinjanje nadzora nad finančnim poslovanjem

»Seveda je tudi racionalno, pregledno in zakonito poslovanje RTV v javnem interesu. Do zdaj je za to skrbel nadzorni svet, ki je imel poleg splošne pristojnosti nadzora poslovanja tudi izrecne pristojnosti za nadzor zakonitosti ter za pregled poslovnih knjig in periodičnih obračunov. Imel je tudi možnost zavrniti finančne načrte in letna poročila. Novi zakon nikomur več ne daje pristojnosti za nadzor zakonitosti poslovanja RTV. Po novem finančni odbor tudi ne bo več imel obveznosti pregleda poslovnih knjig in periodičnih obračunov, o finančnih načrtih in letnih poročilih pa bo lahko podal le svoje mnenje. Potrjeval jih bo svet, v katerem pa ne bo nobenega finančnega strokovnjaka. Se pravi, da bodo tako kot s programom tudi z denarjem lahko v prihodnje delali povsem po domače,« je prepričan dr. Šušteršič, ki ob tem zapiše še, da je tudi depolitizacija RTV z novim zakonom le slepilo.

Depolitizacija je le slepilo

Takole zapiše dr. Šušteršič: »Ključni marketinški slogan novega zakona je seveda depolitizacija. To naj bi dosegli tako, da članov sveta RTV ne bodo več imenovali poslanci, ampak tako imenovani pooblaščeni predlagatelji. Med temi predlagatelji je nekaj takšnih, ki jih imenuje državni zbor – varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, nacionalni svet za kulturo. Tu torej ne gre za depolitizacijo, ampak samo za njen prenos s poslancev na tiste, ki jih poslanci imenujejo. Potem so tu še svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, ki ga imenuje vlada, ter Olimpijski komite Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki sta finančno tudi precej odvisna od vsakokratne politike. Resnično neodvisne so morda le organizacije invalidov in manjšin ter verske skupnosti. Depolitizirani bodo torej v resnici samo štirje od trinajstih zunanjih članov novega sveta RTV. Vsi ti so člani že po veljavnem zakonu in za takšno depolitizacijo ga res ni bilo treba spreminjati.«

Golobovim ni mar za starejše!

Nekaj besed še o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta ukinja rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Poslanka SDS Jelka Godec je ob tem opozorila, da je »vlada Janeza Janše v proračunu RS zagotovila sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe (DO)«. »Za leto 2023 je bilo načrtovanih 97 milijonov evrov, kar postavlja na laž koalicijo in sedanje ministrstvo za zdravje, ki trdijo, da ni zagotovljenih finančnih sredstev. Sedanja vlada načrtuje znižanje postavke DO za 79 milijonov evrov.« Kam je šel del teh sredstev, pa je nedavno razložil nekdanji minister Zvonko Černač: »Sredstva za dolgotrajno oskrbo so bila zagotovljena v proračunu za prihodnje leto v višini nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Vlada jih znižuje na minimum, velik del teh sredstev pa prerazporeja za oskrbo migrantov. Sredstva za migrante so zvišali z 9 na 61 milijonov.«

Oglasil se je tudi Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), in v videoposnetku na Twitterju dejal: »Končno se je zgodila naša dolgoletna želja in potreba, da bodo starejši lahko pri nesrečnem padcu v svojem stanovanju lahko poklicali pomoč, ki je zdaj dejansko niso mogli, če je prišlo do takega padca, nemočni namreč niso mogli priti do svojega telefona, zdaj bo to mnogo laže. To je nova pridobitev, ki jo v tujini že dolgo poznajo, že leta 2018 bi se to lahko zgodilo, pa se ni!« Njegova izjava se nanaša na E-oskrbo, ki jo vlada Roberta Goloba želi ukiniti, kar pomeni, da bi s tem posledično odtegnil pomoč vsem starejšim, ki bi v nekem trenutku doma potrebovali pomoč. Zato Sušnik poziva volivce, naj na referendumu glasujemo PROTI uveljavitvi škodljivih sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi.

Nove službe za Golobove

In zakaj ne potrebujemo zakona o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije? Ta namreč nepremišljeno povečuje število ministrstev s 17 na 20, kar posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce. Novela tega zakona  dokazuje, da so za vlado Roberta Goloba prioriteta funkcionarski stolčki, saj želijo z večjim številom ministrstev zagotoviti službe neizvoljenim politikom.

Golob in predstavniki njegove koalicije so sicer v obrazložitvi sprememb zakona o vladi navedli, da bo zaradi povečanja števila ministrstev Vlada RS bolj odzivna in bolj operativna. Se tudi vam zdi, da lahko več vpletenih zagotavlja večjo učinkovitost? Ob tem se zagotovo postavlja vprašanje, ali lahko v Švici z 8 milijoni prebivalcev, kjer imajo sedem ministrstev, rečemo, da niso operativni in učinkoviti? Ali pa Švedska, Madžarska, ki jih imata po 11. Avstrija, Bolgarija po12 ministrstev. Nizozemska, Grčija, Finska, Belgija po 13. Gre za države z nekaj milijoni prebivalcev, med 6 in 10, štirikrat, trikrat več torej, kot jih ima Slovenija. Dejstvo je, da tako povečano število ministrstev in tako umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, ki bo potrebno v prihodnjem obdobju. Še več, delovna področja dosedanjih vlad so bila oblikovana na temelju programa oziroma koalicijske pogodbe, ki so si ga zastavile stranke koalicije, pri tokratni pa tega ni. Koalicijska pogodba je mrtva črka na papirju in je sama sebi namen.