Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv.si
Za leto 2021 so se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečala za kar 48,5 milijona evrov in tako skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo. V protikoronskih paketih pa je vlada kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture doslej namenila 36,4 milijonov evrov pomoči.
Kot je že lani jeseni povedala državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, želijo z rekordnim proračunom letos v kulturi ustvariti pogoje, ki bodo krepili ustvarjalnost ter na podlagi tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki je začel veljati 1. januarja, izboljšati kulturno infrastrukturo oziroma stanje premične in nepremične dediščine. Sredstva za omenjeni zakon jim je po njenih besedah uspelo zagotoviti, v prihodnjem letu je zanj predvidenih 9,3 milijona evrov. Cilji ministrstva za kulturo so še digitalizacija gradiva, 30-letnica osamosvojitve in predsedovanje EU-ju ter sistemske rešitve, debirokratizacija in skrajšanje administrativnih postopkov pri pridobivanju sredstev.
“Epidemija koronavirusa je močno zaznamovala naša življenja in nas soočila s povsem novo realnostjo. Lansko leto je bilo težko za vse. Zavedamo se, da je ob zaprtju javnega življenja veliko breme tega ukrepa utrpela tudi kultura,” je zapisal premier Janez Janša. Vlada je zato v protikoronskih paketih doslej namenila 36,4 milijona evrov pomoči kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture. Vse v želji, da bi različne dejavnosti na področju kulture to težko obdobje preživele s čim manj posledic. Slovenija je po odzivnosti kot obsegu pomoči zaradi epidemije najbolj prizadetim dejavnostim, skupinam in posameznikom lahko vzor drugim državam. Za leto 2021 so se glede na leto 2020 povečala tudi sredstva proračuna Ministrstva za kulturo za 48,5 milijona EUR in v skupni višini tako znašajo 238 milijonov evrov.
“Izkazalo se je, da nas je epidemija v marsičem doletela nepripravljene,” je priznal Janša in opozoril, da je epidemija razgalila tudi številne slabosti v družbi. Še izraziteje se je pokazalo, kako nepripravljeni smo sprejemati drugačnost, prisluhniti drug drugemu, se medsebojno spoštovati, ohranjati kulturo dialoga in medsebojno komunikacijo. Pokazala je, kako hitro smo pripravljeni pozabiti na najšibkejše, kako težko se odpovemo svojemu udobju in ustaljenemu načinu življenja. Epidemija je tudi na področju kulture odprla nekatera pomembna vprašanja. “Morda je zdaj pravi čas, da kultura nastavi ogledalo tudi sebi,” je še opomnil.
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je za portal Domovina.je povedal, da so šli tudi drugod kulturnikom nasproti, vendar pa večinoma v manjši meri kot pri nas. Še posebej v državah, ki so nekoliko radikalnejše v kapitalističnem sistemu od nas, so bili kulturi veliko manj naklonjeni. “Tako, kot smo za kulturo poskrbeli pri nas, smo lahko vzor drugim državam. Poskrbeli smo, da so se vse stvari ohranile in da je čim več ljudi dobilo pomoč,” je pojasnil.
Slovenija je lahko vzor drugim državam
Simoniti je dejal, da so tudi glede podeljevanja sredstev zaposlenim v kulturi širokogrudni, je pa treba pravilnike za določanje posebnih dosežkov na nekaterih mestih popraviti. “Ministrstvo je lani tudi povečalo vsoto za ta namen z 9,5 na 10 milijonov evrov. Z vsemi drugimi oblikami pomoči smo za samozaposlene lani namenili 15 milijonov evrov. Ob vsem tem kričanju bi kdo pomislil, da smo rezali pri sredstvih, pa smo jih povečali. Ne bomo se odpovedali plačevanju prispevkov, bomo pa tiste, ki izkazujejo svojo umetniško odličnost skušali primerno nagraditi skozi druge ponudbe ministrstva,” je še pojasnil Simoniti.
Proti ministru Simonitiju je opozicija sicer vložila interpelacijo, v sedmih točkah mu očita neučinkovito ukrepanje, spor z nevladniki in filmarji, samovoljo in omejevanje medijske neodvisnosti. Po drugi strani pa marsikdo, tudi dr. Dimitrij Rupel, meni, da je Simoniti najboljši minister za kulturo, kar smo jih imeli Slovenci.
