Piše: Mitja Grmovšek
Suzana Lep Šimenko iz Pobrežja v občini Videm je poslanka državnega zbora že drugi mandat. Oba mandata je edina iz volilnega okraja, ki zajema občine Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Je zelo aktivna poslanka, ki si vsa leta prizadeva za razvoj in večjo kakovost življenja na tem območju.
DEMOKRACIJA: V zgodovini samostojne Slovenije je bilo obdobje zadnjih dveh let zagotovo eno bolj stresnih in za politike zagotovo nič kaj prijetnih. Kakšne so vaše izkušnje?
Lep Šimenkova: Vlada je prevzela mandat v času velike negotovosti, v samem začetku epidemije, ko je bil koronavirus še velika neznanka in ko kot država nismo imeli praktično nič zaščitne opreme. Za zaščito zdravja in življenj ljudi je bila vlada primorana sprejemati hitre ukrepe za zajezitev širjenja virusa, v državnem zboru pa smo sprejemali protikoronske ukrepe za ohranitev delovnih mest ter pomoč ljudem. Resnično smo si prizadevali sprejemati najboljše možne rešitve za čim večje število ljudi. Pričakovala bi, da bi bili vsaj pri teh ukrepov deležni podpore tudi s strani opozicije, a sem se zmotila. Na ulicah smo imeli proteste, ki so bili spodbujeni s strani predstavnikov opozicije in nevladnikov, prejemali smo grožnje, medijske napade … Ampak ne glede na vse lahko vidimo, da so bili sprejeti ukrepi pravilni, kar se kaže v rekordni gospodarski rasti, ki je bila lani več kot 8-odstotna, ter tako visoki zaposlenosti, kot je nismo bili deležni vse od leta 2008. In ob vsem tem nam je uspelo z mrtve točke premakniti številne projekte, ki se že izvajajo po celotni Sloveniji.
DEMOKRACIJA: V čem se vaš drugi mandat v državnem zboru razlikuje od prvega?
Lep Šimenkova: Če sem bila v prvem mandatu le opozicijska poslanka in so bila moje glavno orožje poslanka vprašanja in sklicevanje sej, sem v delu drugega mandata dobila možnost delovanja v koaliciji, ki prinese dostopnost izvršilne veje oblasti in s tem lažjo pomoč lokalnemu okolju. To se kaže predvsem v posluhu za naše pobude, ki prihajajo od ljudi.
DEMOKRACIJA: Velikokrat smo vas slišali v parlamentarnih razpravah, zelo glasni ste bili tudi pri zavzemanju za razvoj občin Spodnjega Podravja. Se je obrestovalo?
Lep Šimenkova: Zagotovo. Posebej pod aktualno vlado, ki ima posluh za podeželje, smo uspeli premakniti številne projekte in bistveno več državnih in evropskih sredstev nameniti v Haloze in na Dravsko polje.
DEMOKRACIJA: Kaj vse vam je uspelo v prizadevanjih za to območja?
Lep Šimenkova: Končno smo pričeli z gradnjo urgentnega centra na Ptuju, izvaja se protipoplavna zaščita Polskave, gradi se obvoznica Kidričevo, sanira se cesta Hajdina–Slovenska Bistrica, gradijo se kolesarske poti na območju Kidričevega in Majšperka, kmalu se bo skozi Leskovec in čez Dravinjski vrh gradil pločnik, sanirajo se plazovi po celotnih Halozah, sanirajo se mostovi, sofinancirane so širitve vrtcev (Videm, Podlehnik, Lovrenc na Dravskem polju), sanira se grad Borl, izvajajo se energetske sanacije zgradb v lokalni lasti, gradijo se obrtne ali poslovne cone, gradi se kanalizacija, sanirajo se vodovodni sistemi … vse to z dodatnimi državnimi in evropskimi sredstvi.
DEMOKRACIJA: Kaj pa posebna obravnava območja Haloz? Vemo, da ste si zelo prizadevali, da bi Haloze pridobile poseben status.
Lep Šimenkova: Res je. Od leta 2014 si prizadevam, da bi območju Haloz namenili posebna finančna sredstva. Sklicala sem več sej na problematiko Haloz, opravila številne pogovore po ministrstvih, postavila ogromno pisnih in ustnih poslanskih vprašanj. Glede na kazalnike to območje po številu brezposelnih bistveno ne odstopa od drugih koncev Slovenije (pa čeprav vemo, da razlog tiči v številnih izselitvah s tega območja), zato posluha, da bi bile haloške občine deležne posebnega statusa s strani ministrstva za gospodarstvo, ni bilo. Ker pa ima trenutna vlada posluh za podeželje, sem uspela doseči, da se bo celotno obmejno območje obravnavalo s posebnimi ukrepi. V februarju je bil sprejet poseben program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja za obdobje 2022–2025, kamor seveda spadajo tudi haloške občine. Program je usmerjen zlasti v ukrepe za spodbujanje investicij podjetij na obmejna območja, ki posledično prinašajo nova delovna mesta, kar je ključnega pomena, če želimo zagotoviti, da bodo zlasti mlajši tukaj ostajali.
DEMOKRACIJA: Vladi se je pogosto očitalo, da je preveč radodarna in preveč sredstev deli med ljudi. Kaj vi mislite o tem?
Lep Šimenkova: Res je, očitno so se ljudje kar navadili, da se vlade zadolžujejo za sanacije bank, razmetavanje denarja za nekoristne projekte in organizacije. Ta vlada pa denar dejansko deli ljudem. V času krize covida-19 so se številna finančna sredstva namenila ljudem, največ za ohranitev delovnih mest in najranljivejšim skupinam (upokojencem, družinam …). Turističnih bonov smo bili deležni prav vsi, kot tudi pomoči zaradi dviga cen energentov. Da so ukrepi pravi, kažejo odlični kazalniki. Gospodarstvo in kmetje pritrjujejo temu, da so bili ukrepi, ki so nas popeljali čez to težko obdobje, pravi. Upokojenci so bili deležni večkratnega dviga pokojnin. Z zakonom o dohodnini smo razbremenili plače, kar pomeni, da bo v letu 2025 vsak (na letnem nivoju) prejel eno neto plačo zraven. Ponovno smo uvedli brezplačen vrtec za drugega otroka, uvedli smo brezplačen javni prevoz za upokojence, višje urne postavke in cenejše prevoze za dijake in študente … Ob vsem tem pa smo po celotni Sloveniji zagnali investicije v zdravstvo, šolstvo, varstvo starejših, cestno in železniško infrastrukturo … Narejeno je bilo resnično veliko. Slovenija gre končno spet po poti razvoja.
DEMOKRACIJA: Kakšna je vaša vizija oziroma poslanstvo, kam boste usmerjali energijo in trud v prihodnje?
Lep Šimenkova: Žal prepogosto slišim, da ni zaupanja ljudi v politiko. S svojimi delom se kot poslanka trudim to miselnost spremeniti. Nismo vsi politiki ‘isti’ in nismo vsi politiki slabi. Sem optimistka in verjamem, da lahko z dobrimi odločitvami in delom za ljudi tudi to spremenimo. Vsaka država za svoj razvoj in obstoj potrebuje tudi uspešno politiko in tega bi se morali zavedati vsi. V teh dveh mandatih sem doživela marsikaj, od groženj do številnih pohval. In prav pozitiven odziv ljudi in pohvale ti dajejo potrditev, da delaš prav, in energijo ter motivacijo za nadaljnje delo. Uspela sem doseči marsikaj dobrega za razvoj našega območja. Ob vsakem napredku se počutiš dobro, ker veš, koliko truda je v ozadju, in vidiš, da je tvoj trud obrodil sadove. Moj trud bo tudi v prihodnje usmerjen v nadaljnji razvoj Dravskega polja in Haloz, na vseh področjih, od infrastrukture do gospodarstva in kmetijstva ter v dobro vseh generacij.
DEMOKRACIJA: V čem je prednost, da ima območje poslanca iz lastnega okolja?
Lep Šimenkova: Če ima okraj poslanca, ki pozna probleme in potrebe okolja, iz katerega prihaja, in ki si upa in zna izpostaviti interese svojih krajev, potem ima to območje glasnega zagovornika svojih interesov na državni ravni. Le dobra vez med lokalno in državno ravnijo prinaša razvoj območja, saj občine nimajo zadostnih – zlasti investicijskih – sredstev za večje projekte. A dejstvo je, da v Sloveniji glede na veljavni volilni sistem nikoli nimajo vsi volilni okraji izvoljenega svojega predstavnika v parlamentu. Zato je toliko pomembneje, da se volitev udeležimo in da se glasovi med kandidati ne drobijo preveč, saj tudi na ta način lahko okraj ostane brez poslanca.
DEMOKRACIJA: Za razliko od večine poslancev nimate stanovanja v Ljubljani, temveč se raje skoraj dnevno vozite. Kako to?
Lep Šimenkova: Prvi razlog za takšno odločitev je zagotovo družina oziroma navezanost na dom, drugi razlog pa tiči v odgovornosti do lokalnega okolja. Le konstanten stik z ljudmi iz lokalnega okolja pomeni stik z realnimi problemi ljudi.
DEMOKRACIJA: Ali ste se v času, ko ste poslanka, osebnostno spremenili?
Lep Šimenkova: Skozi življenje se vsem dogajajo stvari, ki tako ali drugače vplivajo na nas ter nas osebnostno izoblikujejo. Vse življenjske izkušnje so dragocene. Sama zase lahko rečem, da se osebnostno sicer nisem spremenila, le bolj ‘debelo kožo’ sem dobila, ki pa jo glede na okolje, v katerem delujem, tudi nujno potrebujem. To, kdo si kot človek, ne sme biti odvisno od funkcije, ki jo v danem trenutku opravljaš. Funkcija ne naredi človeka. Človeka naredijo njegova družina in vrednote, ki jih nosi v sebi. Meni se zdi najpomembneje, da konec dneva sama pri sebi vem, da sem naredila vse, kar v danem trenutku lahko, ter da sem do vseh zmeraj spoštljiva.
BIOGRAFIJA
Suzana Lep Šimenko se je po maturi vpisala na Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, kjer je leta 2002 zaključila univerzitetni študijski program na smeri Splošni management. Na tej fakulteti je opravljala tudi svojo prvo redno zaposlitev kot asistentka. Nato je delala v gospodarstvu, v podjetju MLM in NKBM, v letu 2012 pa se je kot svetovalka za področje gospodarstva zaposlila v Kabinetu predsednika vlade RS. V letih 2012 in 2013 je bila tudi članica Sveta AJPES. Od decembra 2012 do izvolitve za poslanko Državnega zbora RS julija 2014 je bila zaposlena v Zavarovalnici Maribor. Poslanka je zdaj že drugi mandat.
