Piše: STA, C. R.
Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Mohsen Rezaj je posvaril ZDA pred novimi napadi na Iran. Poudaril je, da bodo v primeru napada tarča povračilnih ukrepov vsa oporišča, ki so sodelovala pri napadu, tudi tista v Evropi, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Če bodo ZDA sprožile še eno vojno proti Iranu, bo vsaka vojaška baza, vključena v to agresijo – od zahodne Azije do Evrope -, legitimna tarča za smrtonosne napade Irana,” je v sredo na družbenem omrežju X zapisal Rezaj. Poudaril je, da ni varne razdalje niti imunitete.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izjavil, da je vojaški konflikt z Iranom praktično končan in nakazal, da za zdaj ne namerava nadaljevati obsežnih napadov na državo. V medijih so se sicer pred tem pojavila ugibanja, da bi lahko po vmesnih volitvah v ZDA Trump odredil nove obsežne napade na Iran.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf, ki je hkrati tudi glavni iranski pogajalec, pa je v intervjuju za televizijsko postajo Al Jazeera dejal, da je Iran pripravljen iti preko stanja “niti vojne, niti miru” in da so sedaj na vrsti ZDA.
Ameriška administracija se zaenkrat ni neposredno odzvala na pogoje, ki jih Iran postavlja za odprtje Hormuške ožine in začetek pogajanj o iranskem jedrskem programu. Med njimi so odprava ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč in sankcij, odmrznitev iranskega premoženja, odškodnina za vojno škodo ter končanje sovražnosti v celotni regiji, vključno z izraelskimi operacijami v Libanonu.
Iran sicer razpolaga z raketami, ki bi lahko dosegle jugovzhodno Evropo. Za zdaj ni potrjenih poročil o oborožitvi, ki bi lahko dosegla tudi oddaljene cilje, denimo Aviano v Italiji ter oporišča v Veliki Britaniji. Vendar ta možnost ni izključena.
In Slovenija? Slednja nima ameriških oporišč. Vendar pa vojaški del Letališča Jožeta Pučnika ter vojaško letališče Cerklje ob Krki predstavljata del Natove infrastrukture. Če bi Iran Slovenijo obravnaval kot del vojaške infrastrukture, ki podpira ameriške ali Natove operacije proti Iranu, bi teoretično lahko rakete dolgega dosegla padale tudi po slovenskem ozemlju. Vendar bi jih zelo verjetno protizračna obramba prestregla že pred vstopom v slovenski zračni prostor.
Najverjetneje pa so iranske grožnje predvsem odvračalnega značaja. Marca 2026 naj bi Iran sicer izstrelil dve raketi proti ameriško-britanski bazi Diego Garcia, oddaljeni skoraj štiri tisoč kilometrov od izstrelišča. Britanska stran je potrdila izstrelitev, Iran pa zanikal odgovornost. Obe raketi naj bi sicer odpovedali, kažeta pa na ambicijo ajatolskega režima v Teheranu, da svojo oborožitev za napade na oddaljene cilje posodobi.
