Piše: Bogdan Sajovic
Kremelj poskuša osredotočiti tekoče tristranske pogovore med ZDA, Rusijo in Ukrajino v Abu Dabiju na pomembne spremembe evropske varnostne arhitekture – prizadevanja za oživitev ultimatov Združenim državam in Natu iz leta 2021 o zmanjšanju prisotnosti Nata v Evropi.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 10. novembra trdil, da je “popolnoma razumno” najprej se pogajati o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in šele nato preiti na reševanje vojne v Ukrajini. Neimenovani vir v ruski delegaciji v Abu Dabiju je 10. novembra podobno trdil, da je rešitev vojne v Ukrajini “le ena točka” v širši razpravi o varnostni arhitekturi in je “podrejena” glavnemu cilju preoblikovanja “celovite” in “nedeljive” varnostne arhitekture Evrope.
Ruske izjave o evropski varnostni arhitekturi se nanašajo na ruske zahteve iz decembra 2021, da Nato ustavi napotitev novega orožja in vojaškega osebja v države Nata, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997, kar Rusiji v bistvu daje veto na politiko Nata in omejuje suverene odločitve držav o pridružitvi Natu. Kremelj je pred kratkim obnovil svoje prvotne zahteve Nata iz leta 2021, kar je v nasprotju z izjavami nekdanjega višjega svetovalca ameriškega predsednika Jareda Kushnerja iz zadnjih dni, da mora vsaka država po mirovnih pogajanjih za konec vojne v Ukrajini ohraniti svojo suverenost in oblast nad svojo varnostjo in zavezništvi ter da bo Nato ostal osrednjega pomena za evropsko kolektivno obrambo.
NEW: The Kremlin is attempting to center the ongoing US-Russia-Ukraine trilateral talks in Abu Dhabi around significant changes to the European security architecture — an effort to revive its 2021 ultimatums to the United States and NATO about rolling back NATO’s presence in… pic.twitter.com/NGFSLdByJj
— Institute for the Study of War (@TheStudyofWar) November 11, 2026
Kremelj je večkrat poskušal upravičiti svojo vojno proti Ukrajini z lažnimi trditvami, da možnost širitve Nata na Ukrajino ogroža rusko varnost. Kremelj že dolgo trdi, da je bila širitev Nata eden od “temeljnih vzrokov” vojne, ki jo morajo rešiti mirovna pogajanja. Vendar pa niti Nato niti Ukrajina med letoma 2008 in 2022 dejansko nista sprejela nobenih smiselnih ukrepov za vključitev Ukrajine v Nato. NATO ni nikoli predstavljal grožnje ruski varnosti, vendar je Vladimir Putin leta 2022 napadel Ukrajino, da bi razbil enotnost Nata in Zahoda, kot že dolgo ocenjuje ISW. Dolgotrajna kampanja kognitivnega vojskovanja, ki jo vodi Kremelj in v kateri za ogrožanje ruske suverenosti po krivem obtožuje Nato ter Ukrajino, je namenjena utemeljitvi ruskih prizadevanj za ponovno vzpostavitev nadzora nad nekdanjimi sovjetskimi državami; ne odraža pa dejanske skrbi Rusije za lastno varnost.
Ameriški, ukrajinski in evropski uradniki so javno izrazili soglasje glede potrebe po verodostojnih povojnih varnostnih jamstvih za Ukrajino ter vključitvi evropskih predstavnikov v prihodnja večstranska pogajanja za končanje vojne v Ukrajini – pogoje, ki jih je Kremelj že večkrat izrecno zavrnil. Ameriški, ukrajinski in evropski uradniki so v Abu Dabiju opravili tristranske pogovore, v okviru katerih so se strinjali, da so za Ukrajino potrebna verodostojna varnostna jamstva, evropski predstavniki pa morajo biti vključeni v prihodnja večstranska pogajanja za končanje vojne. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Steve Witkoff in Kushner so 9. in 10. novembra poudarili, da trajna rešitev vojne zahteva dolgoročna povojna varnostna jamstva za Ukrajino, vključitev evropskih predstavnikov v mirovna pogajanja ter neposredno sodelovanje med Rusijo in evropskimi predstavniki glede širših geopolitičnih varnostnih ureditev. Več zahodnih medijev je 9. in 10. novembra poročalo, da so ameriški uradniki povprašali Kremelj, ali bi bil pripravljen sprejeti varnostna jamstva za Ukrajino – po vzoru 4. in 5. člena pogodbe Nato –, ki bi Ukrajini omogočila, da v primeru ogroženosti svoje ozemeljske celovitosti zahteva posvetovanja z državami članicami Nata ter v primeru morebitnega prihodnjega napada prejme pomoč zavezništva.
MORE: Russian officials used the Abu Dhabi talks to try to persuade US and Ukrainian officials to accept Russia’s carefully crafted fictional version of the frontline. Ukrainian President Volodymyr Zelensky stated on November 10 that Russian military and intelligence officials… https://t.co/FSXZyiBtBm pic.twitter.com/uDqU15mdIe
— Institute for the Study of War (@TheStudyofWar) November 12, 2026
Ruski uradniki že od leta 2025 vztrajno zavračajo zamisel o zahodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, prav tako pa nasprotujejo temu, da bi imeli evropski predstavniki mesto za pogajalsko mizo – vsaj dokler evropska stališča ne bodo v celoti izpolnjevala ruskih maksimalističnih zahtev. Lavrov je 10. novembra izjavil, da srečanja ZDA z evropskimi predstavniki v Abu Dabiju ne predstavljajo »obetavnega pristopa« k pogajanjem. Poslanec ruske državne dume Aleksander Asafov je 10. novembra dejal, da so ruska pričakovanja glede pogovorov v Abu Dabiju »precej skromna«, ter dodal, da bi lahko sodelovanje evropskih predstavnikov pogajanja »paraliziralo« še preden se sploh začnejo. Te izjave so skladne z izrecnim zavračanjem Moskve v preteklih tednih, da bi Evropa sodelovala v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, hkrati pa so v nasprotju z izjavami ZDA, Ukrajine in evropskih držav, ki podpirajo vključitev evropskih predstavnikov v prihodnja mirovna pogajanja.
NEW: Senior Kremlin officials explicitly and emphatically articulated Moscow’s persistent demands for complete Ukrainian capitulation and territorial concessions that extend far beyond Donbas. Kremlin officials have frequently claimed that the Ukrainian withdrawal from all of… pic.twitter.com/TPgfyreRh6
— Institute for the Study of War (@TheStudyofWar) November 12, 2026
Predlogi – o katerih poročajo – za spremembo upravnih meja Donecke in Luganske oblasti, s katerimi bi Rusija lahko trdila, da je zavzela celotno regijo Donbas, hkrati pa bi bila prisiljena sprejeti dogovor o končanju vojne, spregledajo širše ozemeljske cilje Moskve v Ukrajini, ki segajo daleč onkraj teh dveh oblasti. Revija The Economist je 9. novembra poročala, da so ameriški pogajalci pred kratkim predlagali, naj Ukrajina v okviru ozemeljskega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spremeni upravne meje Donecke in Luganske oblasti. S tem bi Rusija lahko zahtevala popoln nadzor nad tema dvema regijama, ne da bi Ukrajina morala prepustiti preostali del Donbasa, ki ga trenutno nadzoruje. Predlog predvideva, da bi nove meje oblasti ustrezale ozemlju v Donecki in Luganski oblasti, ki so ga zasedle ruske sile, čeprav ni jasno, kakšen pravni status bi imelo ozemlje v teh dveh oblasteh, ki ostaja pod ukrajinskim nadzorom. Vendar pa je ruski predsednik Vladimir Putin pokazal, da njegove ozemeljske ambicije v Ukrajini segajo daleč onkraj Donbasa. Rusija je septembra 2022 nezakonito priključila Lugansko, Donecko, Hersonsko in Zaporoško oblast, Kremelj pa rusko družbo že dolgo pripravlja na to, da bo ta nezakonita priključitev delov Ukrajine trajna. Ruski uradniki prav tako redno trdijo, da je »Novorosija« – nedefinirana, izmišljena regija v južni in vzhodni Ukrajini – sestavni del Rusije. Pomembno je omeniti, da »Novorosija« ne vključuje le zasedenega Krima in štirih oblasti, ki jih je Rusija nezakonito priključila, temveč tudi Harkovsko, Dnipropetrovsko, Mikolajivsko in Odesko oblast.
