Piše: Peng Chi-ming, minister za okolje, Tajvan (Republika Kitajska)
Globalna mobilizacija ukrepov za pospešitev izvajanja podnebnih zavez
Leta 2026 je po svetu vztrajala ekstremna vročina, v številnih regijah pa so bile zabeležene zgodovinsko najvišje temperature. Zahodna Evropa je doživela najtoplejši junij doslej. Suša in gozdni požari so se stopnjevali ter povečevali pritisk na vodne vire, kar je privedlo do motenj v javnem zdravju, oskrbi z energijo in gospodarski dejavnosti.
Tudi Tajvan se je soočal s podnebnimi tveganji, kot so ekstremna vročina, močne padavine in tajfuni. Podnebne spremembe so postale skupni izziv z globokimi posledicami za družbeno stabilnost, industrijski razvoj in nacionalno odpornost. Globalno upravljanje podnebja se vse bolj usmerja od zastavljanja ciljev in sprejemanja zavez k njihovemu konkretnemu uresničevanju. Na letošnjem zasedanju COP31 bo poudarek na dialogu, soglasju in predvsem ukrepanju, s ciljem sprejete zaveze pretvoriti v konkretne in merljive rezultate. Čeprav Tajvan ni pogodbenica Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, svoje podnebne politike še naprej razvija v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Po predložitvi nacionalno določenih prispevkov za leto 2035 si prizadeva za zmanjšanje emisij z usklajenim delovanjem različnih vladnih institucij. Pri tem se osredotoča na zeleni prehod industrije, razvoj krožnega gospodarstva, prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje pravičnega prehoda. Pomemben del teh prizadevanj je sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri iskanju in uresničevanju praktičnih rešitev.
Usklajevanje z mednarodnimi standardi ob hkratnem doseganju konkretnega zmanjšanja emisij s preglednim upravljanjem
Člen 4 Pariškega sporazuma pogodbenice zavezuje k postopnemu zaostrovanju ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in uresničevanju nacionalno določenih prispevkov. Člen 13 pa z uvedbo okrepljenega okvira preglednosti določa zahteve glede doslednega in preglednega poročanja, ki omogoča spremljanje in vrednotenje napredka pri izvajanju podnebnih ukrepov. V skladu s temi mednarodnimi usmeritvami je Tajvan letos uradno potrdil tretjo fazo programov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje 2026–2030. Programi zajemajo šest sektorjev: energetiko, predelovalno industrijo, stavbe, promet, kmetijstvo in okolje. Vključujejo 20 ključnih akcijskih načrtov za blažitev podnebnih sprememb, letno določene emisijske cilje in 63 kazalnikov uspešnosti. Nacionalni cilji so tako preneseni v konkretne sektorske politike, njihov napredek pa bo mogoče spremljati in ocenjevati na letni ravni. Po najnovejšem tajvanskem nacionalnem popisu toplogrednih plinov so bile neto emisije leta 2024 za 6,59 odstotka nižje kot leta 2005, zmanjševanje pa se je tretje leto zapored nadaljevalo. Hkrati je realni BDP še naprej rasel, intenzivnost emisij ogljikovega dioksida pa se je zmanjšala za 48,59 odstotka. Ti podatki kažejo, da Tajvanu postopoma uspeva ločevati gospodarsko rast od emisij toplogrednih plinov. Tajvan pri spremljanju in poročanju upošteva priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter smernice Pariškega sporazuma. V skladu z mednarodno prakso redno objavlja ključne dokumente, med drugim nacionalno določene prispevke, dvoletna poročila o preglednosti in nacionalna poročila o inventarju toplogrednih plinov. Z jasno opredeljenimi potmi za zmanjševanje emisij, konkretnimi sektorskimi ukrepi in rednim poročanjem bo Tajvan še naprej spremljal doseganje zastavljenih ciljev ter si prizadeval, da podnebne zaveze prerastejo v oprijemljive, merljive in preverljive rezultate.
Prizadevanje za neto ničelne emisije in nič odpadkov za povečanje konkurenčnosti industrije med zelenim prehodom
Za pospešitev zelenega prehoda industrije je Tajvan letos uvedel dajatev na emisije ogljika, s katero želi določanje cene ogljika uveljaviti kot enega ključnih instrumentov za razogljičenje gospodarstva. Sistem je zasnovan tako, da podjetja spodbuja k prostovoljnemu zmanjševanju emisij, pri čemer so za tista, ki sprejmejo ustrezne načrte za njihovo zmanjšanje, predvidene ugodnejše dajatvene stopnje. Namen ukrepa je spodbuditi podjetja, da zmanjševanje emisij vključijo v svoje naložbene in poslovne odločitve. V prvem letu izvajanja je dajatev na ogljik doslej prinesla 4,97 milijarde NT$ prihodkov. Sredstva se stekajo v namenski Sklad za upravljanje toplogrednih plinov, ki financira ukrepe za zmanjševanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam. Sklad podjetjem med drugim zagotavlja posojilna jamstva in subvencije za obresti, s čimer jim olajšuje financiranje naložb. Poleg tega so bili sprejeti predpisi o subvencioniranju tehnologij za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam. Z različnimi finančnimi mehanizmi, vključno s subvencijami, financiranjem in delitvijo tveganj, želi Tajvan spodbuditi tudi večje vključevanje zasebnega kapitala v prehod na neto ničelne emisije.
V prihodnje namerava Tajvan postopoma vzpostaviti tudi sistem omejevanja emisij in trgovanja z njimi. Tako bo oblikoval celovitejši sistem določanja cen ogljika, v katerem bosta vzporedno delovala dajatev na ogljik in trgovanje z emisijskimi pravicami. Pomemben korak k mednarodnemu priznavanju tajvanskega sistema predstavlja nedavna odločitev Združenega kraljestva, da tajvansko dajatev na ogljik prizna kot ustrezno shemo določanja cen ogljika v okviru svojega mehanizma za prilagoditev ogljičnih mej. To bo upravičenim tajvanskim izdelkom omogočilo uveljavljanje odbitkov na podlagi že plačane cene ogljika v skladu z veljavnimi pravili. S tem se odpira pot k večji usklajenosti tajvanskega sistema določanja cen ogljika z mednarodnimi mehanizmi ter krepi njegova vloga v globalnih prizadevanjih za razogljičenje.
Prehod industrije na neto ničelne emisije ne vključuje le učinkovitejšega upravljanja energije in zmanjševanja emisij ogljika, temveč tudi bolj trajnostno rabo virov. V ta namen je Tajvan letos zaključil spremembe Zakona o spodbujanju krožnega gospodarstva in Zakona o ravnanju z odpadki. S tem se usmeritev politike odmika od obravnave odpadkov šele po njihovem nastanku k celovitemu upravljanju virov skozi celoten življenjski cikel izdelkov. Vlada je opredelila osem prednostnih področij krožnega gospodarstva: prehrano, plastiko, tekstil, zdravstvo, gradbeništvo, elektroniko, anorganske vire in krožne industrije. Na tem področju trenutno deluje 69 javno kotirajočih podjetij, katerih skupni letni prihodki presegajo bilijon NT$. To potrjuje, da se krožno gospodarstvo na Tajvanu vse bolj uveljavlja kot pomembna gospodarska panoga in razvijajoča se zelena industrija. Tajvan ob tem nadaljuje uvajanje digitalnih potnih listov izdelkov, spodbuja zmanjševanje uporabe plastike že pri viru ter krepi ponovno uporabo materialov in izdelkov. S povezovanjem zakonodajnih ukrepov, sodelovanja z industrijo in digitalnih inovacij želi pospešiti kroženje virov, zmanjšati količino odpadkov, omejiti porabo primarnih surovin in znižati ogljični odtis. Takšen pristop ne prispeva le k učinkovitejši rabi virov in zmanjševanju okoljskih obremenitev, temveč krepi tudi zanesljivost oskrbe s surovinami, odpornost dobavnih verig in konkurenčnost tajvanskega gospodarstva v zelenem prehodu.
Krepitev odpornosti na podnebne spremembe ter vključevanje prilagajanja v nacionalno načrtovanje in vsakdanje življenje
Sedmi člen Pariškega sporazuma določa skupni cilj krepitve sposobnosti prilagajanja podnebnim spremembam, povečanja odpornosti nanje in zmanjševanja ranljivosti. V skladu s temi usmeritvami Tajvan podnebna tveganja vse bolj vključuje v nacionalno in lokalno načrtovanje ter krepi pripravljenost na ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in intenzivne padavine. Za učinkovitejše prilagajanje uporablja scenarije ekstremne vročine, na podlagi katerih razvija usklajene ukrepe različnih vladnih resorjev. Na nacionalni ravni je ustanovil Odbor za spodbujanje mestnega gozdarstva, s čimer želi mestne gozdove vključiti med ključne elemente infrastrukture za krepitev podnebne odpornosti. Pri tem združuje tehnologijo laserskega daljinskega zaznavanja LiDAR, tridimenzionalne digitalne dvojčke in podatke o mikroklimi. S pomočjo teh tehnologij lahko natančneje prepoznava območja, ki so najbolj izpostavljena vročini, ter ugotavlja, kje primanjkuje naravne sence. Z načrtovanim zakonom o mestnem gozdarstvu želi Tajvan dodatno urediti varstvo in upravljanje dreves, med drugim z uvedbo strokovnega certificiranja za njihovo zaščito. Hkrati namerava spodbujati trajnostno in krožno rabo lesa ter tako povezovati prilagajanje podnebnim spremembam z razvojem krožnega gospodarstva.
Uresničevanje pravičnega prehoda in mobilizacija družbe za doseganje neto ničelnih emisij
Uvodna izjava Pariškega sporazuma poudarja pomen pravičnega prehoda delovne sile ter ustvarjanja dostojnih delovnih pogojev in kakovostnih delovnih mest. V skladu s tem Tajvan pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij ogljika posebno pozornost namenja tudi socialnim vidikom zelenega prehoda. V ta namen letos izvaja posvetovanja z različnimi deležniki v šestih ključnih sektorjih: energetiki, predelovalni industriji, stavbah, prometu, kmetijstvu in okolju. S širokim vključevanjem javnosti ter zahtevo, da posamezni sektorji preučijo prejeta mnenja in se nanje ustrezno odzovejo, želi okrepiti sodelovanje med različnimi področji in zagotoviti, da se pri oblikovanju politik upoštevajo različni interesi in potrebe. Tajvan je letos prek Sklada za upravljanje toplogrednih plinov dodatno okrepil medsektorsko sodelovanje ter zagotovil podporo delavcem, podjetjem, lokalnim skupnostim in drugim skupinam, ki jih zeleni prehod najbolj zadeva. Ukrepi so usmerjeni predvsem v razvoj znanj in spretnosti za zelene poklice, pomoč malim in srednjim podjetjem pri prehodu na nizkoogljično poslovanje, zaščito ranljivih skupin ter spodbujanje sodelovanja lokalnih skupnosti pri načrtovanju in izvajanju prehoda. S takšnim pristopom želi Tajvan zagotoviti, da zmanjševanje emisij ne bo zgolj okoljski in gospodarski proces, temveč bo potekalo ob upoštevanju socialne pravičnosti, potreb delavcev in posebnosti posameznih skupnosti.
Krepitev mednarodnih partnerstev za skupno iskanje podnebnih rešitev
Šesti člen Pariškega sporazuma spodbuja prostovoljno sodelovanje med državami, ki omogoča doseganje ambicioznejših podnebnih ciljev in hkrati prispeva k trajnostnemu razvoju. Takšno sodelovanje mora temeljiti na okoljski celovitosti, preglednosti in preprečevanju dvojnega štetja doseženih zmanjšanj emisij. V duhu teh načel je Tajvan s svojim diplomatskim zaveznikom Paragvajem podpisal memorandum o soglasju o sodelovanju v okviru Pariškega sporazuma. Državi trenutno izvajata 12 akcijskih načrtov na področju okoljskega upravljanja, s katerimi krepita prizadevanja za varstvo okolja in blažitev podnebnih sprememb. Sodelovanje vključuje izmenjavo tehnologij in strokovnega znanja ter dialog in izmenjave med mladimi na področju krožnega gospodarstva.
Turčija je letošnje podnebno zasedanje COP31 poimenovala »COP prihodnosti« ter ob tem poudarila, da zaveze izražajo namero, njihovo izvajanje pa gradi zaupanje. Ker globalno podnebno upravljanje vstopa v novo, ključno obdobje, v katerem bodo v ospredju konkretni ukrepi in doseženi rezultati, namerava Tajvan še naprej krepiti mednarodna partnerstva. Pri tem bo dajal prednost praktičnemu sodelovanju, oprijemljivim prispevkom in izmenjavi izkušenj pri prehodu na neto ničelne emisije. Tajvan si obenem prizadeva pridobiti širšo mednarodno podporo za svoje smiselno sodelovanje v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in globalnih podnebnih prizadevanj. Prepričan je, da je za doseganje ciljev Pariškega sporazuma nujno sodelovanje vseh partnerjev, ki imajo za to ustrezne zmogljivosti in politično voljo. Tajvan je pripravljen sodelovati z državami po vsem svetu, da bi skupne podnebne zaveze prenesli v konkretne ukrepe ter skupaj gradili bolj odporno in trajnostno prihodnost, ki bo temeljila na neto ničelnih emisijah.
