Proračuna za leti 2027 in 2028: več naložb, primanjkljaj pod tremi odstotki, novih davkov ne bo

Piše: Vida Kocjan

Predloga proračunov za leti 2027 in 2028 temeljita na stabilnosti, varnosti in predvidljivosti. Velik del sredstev je namenjen investicijam pa tudi podpori gospodarstva. Novih davkov ne bo. Predloga nakazujeta smer, ki je tudi zaveza koalicijske pogodbe: da bodo v novi koaliciji skrbeli za razvoj.

Vlada je 4. oktobra 2026 potrdila predloga proračunov za leti 2027 in 2028, finančni minister mag. Andrej Šircelj pa ju je 6. oktobra predstavil v državnem zboru. Gre za predlog sprememb (popravek) že sprejetega proračuna za leto 2027 in nov predlog za leto 2028.

Načrtovani prihodki za leto 2027 so 17 milijard evrov in za 6,7 odstotka višji od lani sprejetega proračuna za to leto. Načrtovani odhodki so 19,4 milijarde evrov in za 6,9 odstotka višji od predtem načrtovanega zneska. Načrtovani primanjkljaj državnega proračuna je 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Glede na načrte se bo primanjkljaj znižal za približno 600 milijon evrov ter bo znašal 1,7 milijarde evrov oziroma 2 odstotka BDP. V letu 2028 naj bi se po besedah finančnega ministra mag. Andreja Širclja škarje med prihodki in odhodki začele zapirati. V nadaljevanju objavljamo, kaj vlada Janeza Janše izpostavlja kot novost.

Brez novih davkov

Davčni prihodki naj bi v 2027 zrasli za 5 odstotkov več kot letos, na 14,2 milijarde evrov, in sicer zaradi zaposlenosti, potrošnje in poslovanja podjetij, ne pa zaradi novih dajatev. Dohodninska lestvica in olajšave se bodo uskladile z rastjo cen. Razbremenitev dela je napovedana, ni pa še postavka teh proračunov. Znano pa je, da tega ne bodo financirali z novimi davki niti z davkom na nepremičnine. Za mlade je napovedana olajšava 3000 evrov.

Naložbe, obramba, pokojnine

Državne investicije naj bi v letu 2027 zrasle za 38 odstotkov, na 3,3 milijarde evrov. Za obrambo je načrtovanih 1,9 milijarde evrov v letu 2027 in 2,2 milijarde evrov v letu 2028. Transfer v pokojninsko blagajno bo v letu 2027 znašal 1,9 milijarde evrov, kar je približno za tretjino več kot letos. Napovedan je tudi demografski sklad.

Znanost, kmetijstvo, občine, evropska sredstva

Sredstva za znanost se bodo povečala za 28 odstotkov, za kmetijstvo pa za 12 odstotkov. Občinam se bo zvišala povprečnina. Slovenija bo v letu 2027 glede na načrte ostala neto prejemnica sredstev EU. Prejela bo 1,4 milijarde evrov, v sklade EU pa bo vplačala 970 milijonov evrov.

Fiskalni okvir, zaposlenost

Predlagan je štiriletni proračunski cikel z zgornjo mejo rasti izdatkov, kar je vezano na ciljno inflacijo. Linearnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju ni, rast mase plač pa je omejena. Rezerve so nižje kot letos (okoli 400 milijonov evrov).

Obresti naraščajo

Za obresti načrtujejo 942 milijonov evrov v letu 2027 in 1,025 milijarde evrov v letu 2028. Obresti za najeta posojila naraščajo že nekaj časa. Delež javnega dolga, ki je bil konec lanskega leta 65,1 odstotka BDP, naj bi se do konca leta 2029 znižal na 63,1 odstotka.

Premier Janez Janša je napovedal, da bo v prvih mesecih leta 2027 verjetno potreben rebalans, kar je odvisno od izida referendumov (med drugim o interventnem zakonu in prestrukturiranju javnega sektorja). Dokumente bodo v prihodnjih tednih obravnavala delovna telesa državnega zbora, oceno pa bo podal tudi Fiskalni svet. Glasovanje je predvideno sredi novembra.

Janez Janša: Proračuna sta razvojna

Predsednik vlade Janez Janša je ob potrditvi predlogov proračunov za leti 2027 in 2028 dejal, da je proračun za prihodnje leto razvojno naravnan. »Krepimo investicije, občinam zvišujemo povprečnine in pospešujemo črpanje evropskih sredstev. Hkrati primanjkljaj znižujemo pod mejo treh odstotkov BDP,« je povedal po seji vlade 4. oktobra. Po njegovih besedah gre za korak k stabilnejšim javnim financam in za podlago za nadaljnji razvoj.

Temelj dokumentov je po premierjevi oceni realnejša jesenska gospodarska napoved, ki za letos predvideva občutno višjo gospodarsko rast od spomladanske. Slovenija ima po njegovem mnenju velike razvojne potenciale, ki jih je mogoče sprostiti z več investicijami, stabilnim davčnim okoljem in učinkovitejšo rabo virov. Mednarodni denarni sklad je napoved za Slovenijo izboljšal, gospodarstvo pa je po premierjevih besedah v dobri kondiciji. »S tem predlaganim proračunom imamo razlog za optimizem. Slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji, z glasom ZA razvojni zakon pa bomo izkoristili dodaten potencial, ki ga imamo,« je dejal.

Sedanja vlada je po njegovih besedah podedovala zaveze brez zagotovljenih sredstev, zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med mednarodnimi zavezami ter njihovim financiranjem. Prejšnji vladi je pripisal 3,9-odstotni primanjkljaj BDP, ki je bil nad dovoljeno mejo, ter v mandatu zvišane davke in dajatve. Ena ključnih zavez sedanje vlade ostaja: »Pod to vlado ne bo nobenega novega davka.«

Za največji strateški izziv je označil demografijo. Ta hkrati povečuje potrebe v zdravstvu, socialnem varstvu in oskrbi starejših ter zmanjšuje razpoložljivo delovno silo. »Edini način, da se s tem dolgoročno soočimo, je povečanje produktivnosti in gospodarske rasti, saj lahko le tako ustvarimo več in zagotovimo več sredstev za javne blagajne ter večjo blaginjo,« je poudaril.

Govoril je tudi o javnem sektorju. Število zaposlenih v javni upravi se je od osamosvojitve bistveno povečalo, na posameznih področjih pa kadra primanjkuje. »Imamo vse večje potrebe v zdravstvu, socialnem varstvu in skrbi za starejše, primanjkuje policistov. Na teh področjih je ljudi premalo, zato so nujne prerazporeditve,« je dejal. Zavrnil je trditve, da bi to pomenilo množično odpuščanje: »To ne pomeni, da bo kdor koli ostal brez službe. Nekdo, ki je usposobljen kot ekonomist ali pravnik in dela v javnem sektorju, bo tudi v podjetju, ki potrebuje ekonomista ali pravnika, zelo hitro našel svoje mesto.«

V prihodnjih mesecih bo po njegovi napovedi predlagan posvetovalni referendum o tem, ali naj Slovenija pristopi k prestrukturiranju javnega sektorja in zmanjševanju birokracije. »Ljudje bodo odločili, ali so za večjo blaginjo, vlada pa bo tej odločitvi ljudi sledila,« je sklenil.

Andrej Šircelj: Novih davkov ne bo

Finančni minister mag. Andrej Šircelj je ob predstavitvi predlogov državnih proračunov za leti 2027 in 2028 v državnem zboru  poudaril, da proračuna temeljita na varnosti, stabilnosti in predvidljivosti. Primanjkljaj ostaja pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, delež javnega dolga pa naj bi se še naprej zniževal. Poudaril je, da načrtovana rast davčnih prihodkov izhaja iz zaposlenosti, potrošnje in poslovanja podjetij, ne iz novih davkov. Dohodninska lestvica in olajšave se bodo predvidoma uskladile z rastjo cen. Vlada pripravlja tudi razbremenitev dela, ki je ne bo financirala z novimi davki niti z davkom na nepremičnine. Ob potrditvi predlogov na vladi pa je vodilo opisal takole: »Močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi – brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva.«

Dediščina prejšnje vlade

Predsednik vlade Janez Janša je ob potrditvi predlogov proračunov za leti 2027 in 2028 dediščino prejšnje vlade strnil v tri točke: nefinancirane zaveze, zamude pri črpanju denarja iz evropskih skladov in 3,9-odstotni primanjkljaj. Pri tem gre predvsem za plačno reformo v javnem sektorju in znesek, ki ga je še treba počrpati. Prejšnja vlada je namreč sprejela zaveze, za katere ni zagotovila sredstev, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev in pustila razkorak med mednarodnimi zavezami ter njihovim financiranjem. »Zapustili so nam 3,9-odstotni primanjkljaj BDP, kar je krepko nad dovoljeno mejo,« je dejal in spomnil, da je prejšnja (Golobova) vlada v mandatu spremenila oziroma zvišala več davkov in dajatev. Temu je postavil nasproti zavezo sedanje vlade: »Pod to vlado ne bo nobenega novega davka.«

Proračuna za prihodnji dve leti je Janša ob tem predstavil kot popravek tega stanja: več investicij, višje povprečnine, hitrejše črpanje evropskih sredstev in primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.

Optimizem in potrditev

Predloga proračunov za leti 2027 in 2028 temeljita tudi na jesenski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), posledično pa tudi na doslej že znani napovedi Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Umar je v začetku septembra gospodarsko rast za leto 2026 dvignil z 2 na 3,8 odstotka. Pospešek rasti je pripisal izvozu, zagonu novih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicij ter rasti razpoložljivega dohodka in porabe gospodinjstev. Za leto 2027 napoveduje 2,5-odstotno rast, za leto 2028 pa 2,3-odstotno. Optimizem v gospodarstvu se izboljšuje.

Gospodarsko napoved za Slovenijo je izboljšal tudi MDS, in sicer na 3,2 odstotka v letu 2026 in 2,2 odstotka v letu 2027. Janez Janša je povedal, da je gospodarstvo v dobri kondiciji, zato je optimizem upravičen. Ministrstvo za finance je v začetku oktobra zapisalo, da je pri pripravi upoštevalo jesensko napoved Umarja. Podatki MDS so v nastopih predsednika vlade Janeza Janše in finančnega ministra Andreja Širclja služili kot zunanja potrditev: da je napoved boljša, da bi brez ukrepov primanjkljaj ostal nad tremi odstotki in da je delo v Sloveniji močno obremenjeno. To potrjuje fiskalna analiza, ki jo je sklad končal prejšnji teden, podatki pa so bili znani že pred njihovo uradno objavo.

Opozicija meri porabo z drugim metrom

V opozicijskih strankah (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so po predstavitvi predlogov proračunov za leti 2027 in 2028 zdajšnjo vladajočo koalicijo (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) pričakovano napadli. Kritični so bili do višine odhodkov, niso pa pojasnjevali, zakaj je do tega prišlo. Da so zdajšnjo vlado in proračunske dokumente sami pripeljali do tega, so zamolčali.

Prihodki, odhodki in primanjkljaj državnega proračuna, v milijardah evrov

Predlog sprememb za 2027 in predlog za 2028

Vir: Ministrstvo za finance, oktober 2026

Predsednik vlade Janez Janša: »Prejšnja vlada je sprejela zaveze, za katere ni zagotovila sredstev«

Predsednik vlade Janez Janša: »Proračun je razvojno naravnan. Z njim krepimo investicije, občinam zvišujemo povprečnine in pospešujemo črpanje evropskih sredstev. Primanjkljaj znižujemo pod mejo treh odstotkov BDP. Prejšnja vlada je sprejela zaveze, za katere ni zagotovila sredstev, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Zapustili so nam 3,9-odstotni primanjkljaj BDP, kar je krepko nad dovoljeno mejo. Z zdaj sprejetimi proračunskimi dokumenti pa imamo razlog za optimizem.«

Mag. Andrej Šircelj: »Novih davkov ne uvajamo«

Mag. Andrej Šircelj: »Naše vodilo je zelo preprosto: močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi, brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva. Novih davkov ne uvajamo. Rast prihodkov izhaja iz zaposlenosti, potrošnje in uspešnega poslovanja podjetij.

Leto 2027 je leto naložb. V letu 2028 bomo začeli zapirati škarje med prihodki in odhodki. Javne finance je treba urejati v dobrih časih, da zdržijo v slabih. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki pa tudi ne z davkom na nepremičnine, ampak z rastjo in učinkovitostjo.«

(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani reviji Demokracija, 15. oktobra 2026.)