Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo članek o tem, kakšna je Slovenija po stotih dneh Janševe vlade? Smo ob vsem nagajanju opozicije smo lahko z dosežki vendarle zadovoljni? Slovenija odpira novo poglavje v odnosih z Izraelom, saj je po dolgem času v Ljubljani spet odprto izraelsko veleposlaništvo. Kljub grmečim antisemitskim protestom levičarjev. Očitno se padli predsednik uprave Darsa, sicer Golobov prijatelj Andrej Ribič ne bo mogel izogniti odgovornosti za svoje rabote, doživel je hišno preiskavo. Tujci vendarle ne bodo imeli volilne pravice na letošnjih lokalnih volitvah. Bi to lahko pomenilo velike spremembe v Mestni občini Ljubljana? Objavljamo intervju s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jožetom Podgorškom, ki je spregovoril o ukrepih na področju kmetijstva zaradi letošnje suše. Z Demokracijo boste vedeli več!
Po prisegi je vlada začela s pregledom stanja. Predsednik vlade Janez Janša je po stotih dneh povedal, da so delali tudi po 16 ur, »analizirali in premetavali številke« in skušali dobiti jasno sliko, kje Slovenija sploh je. Po doslej znanih podatkih je na ministrstvih primanjkovalo okoli 980 milijonov evrov, posamezni resorji so nato pregledovali pogodbe in nekatere stvari tudi že izničili, odpravili. Janez Janša pa je ob 100 dneh vlade povedal, da dosedanje ugotovitve kažejo, da slika na terenu ponekod ni taka, kot je bila zapisana v primopredajnih dokumentih. Velik del časa je tako šel v pregled resorjev, javnih financ in pripravo ukrepov, kar je bilo tudi nujno za nadaljnje delo. Ob tem spomnimo, da je Državni zbor na predlog vlade še pred nastopom mandata število ministrstev zmanjšal z 20 na 15, od tega 14 resornih in enega brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu. Združili so med drugim notranje zadeve, javno upravo in digitalizacijo; gospodarstvo, delo in šport; infrastrukturo in energetiko; šolstvo in znanost; okolje in prostor. Lokalna samouprava je prešla pod kohezijo in regionalni razvoj.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Slovenija in Izrael odpirata novo poglavje sodelovanja
Izrael velja za globalnega voditelja na področjih, na katerih Slovenija intenzivno išče svojo prihodnost, kot so visoka tehnologija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredno zdravstvo, agroživilstvo, vodne tehnologije, obrambna industrija in zelena energija. Slovenija po drugi strani razpolaga z odličnimi inženirji, vrhunskimi proizvodnimi zmogljivostmi, strateško lego v osrčju Srednje Evrope in neposrednim dostopom do evropskega trga. Ko se te komplementarne prednosti združijo, nastanejo sinergije, ki močno presegajo običajno blagovno trgovino. Zato je minister Tone Kajzer prepričan, da so možnosti ogromne, in je ob robu srečanja izpostavil, da prav v povezovanju teh prednosti vidi veliko priložnosti. Poslovnega foruma tako ne razume kot zaključek pogovora, temveč kot začetek novega poglavja.
Intervju: dr. Jože Podgoršek
»Država je nekatere ukrepe že sprejela oziroma jih pripravlja. Za posledice lanskoletne suše in pozebe je bilo zagotovljenih več kot 15 milijonov evrov, Slovenija pa je za letošnjo sušo pridobila tudi dodatnih 2,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar pa glede na obseg letošnje škode na KGZS ocenjujemo, da bo treba zagotoviti dodatno pomoč. Zato zdaj pričakujemo predvsem konkretne odločitve glede finančne pomoči, nakupa krme, prestrukturiranja kreditov, znižanja oziroma odpisa določenih obveznosti in drugih ukrepov, ki smo jih predlagali. Pozdravljamo seveda tudi spremembo pravnih podlag za znižanje cen kmetijske nafte,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek. Kot pravi, je ključno, da se ukrepa hitro: »Kmetje namreč ne potrebujejo pomoči šele takrat, ko bo škoda že dokončna, ampak takrat, ko lahko še preprečimo dodatno zmanjševanje proizvodnega potenciala slovenskih kmetij.«
Slovenski rezultati PISA pod povprečjem OECD
Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija v njej sodeluje in v primerjavi z letom 2022 nazadovali pri naravoslovju, matematiki in bralni pismenosti. Ministrstvo za izobraževanje se je odzvalo z napovedjo vrste izboljšav na področju osnovnega šolstva. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD, poteka v triletnih ciklih, Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratno raziskavo so na slovenskih šolah izvajali marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo. Vključenih je bilo 7366 slovenskih dijakov oziroma učencev iz 319 srednješolskih izobraževalnih programov, 60 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih. V tokratni raziskavi je sodelovalo 91 držav, zbiranje podatkov pa je bilo izvedeno na računalnikih.
Poskus podkupovanja in hišna preiskava pri Andreju Ribiču
V začetku septembra so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pri Andreju Ribiču, nekdanjem predsedniku uprave Družbe za avtoceste RS (Dars) in vidnem članu Gibanja Svoboda, opravili hišno preiskavo. Preiskava na najmanj dveh naslovih v Ljubljani (Prešernova in Cerkniška) je trajala več ur. Preiskujejo ga zaradi suma dajanja podkupnine Aleksandru Štoreku, poslancu stranke Resni.ca. Afera o poskusu podkupovanja Štoreka je izbruhnila po volitvah. Poskusili naj bi ga podkupiti za prestop v stranko Gibanje Svoboda in podporo Robertu Golobu pri imenovanju za mandatarja nove vlade. Kriminalisti ga preiskujejo zaradi suma kaznivega dejanja dajanja podkupnine oziroma kupovanja poslanskih glasov.
Novembra brez glasu: tujci iz tretjih držav ne bodo volili
Spremembe Zakona o lokalnih volitvah veljajo od 2. septembra. To pomeni, da na novembrskih lokalnih volitvah v občinske svete in za župane tujci iz tretjih držav (državljani držav zunaj EU), ki nimajo slovenskega državljanstva, ne bodo volili. Ustavno sodišče je 10. septembra zavrnilo začasno zadržanje zakona, zato to velja že za letošnje volitve. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus (v skupni poslanski skupini) ter Resni.ca so 27. maja v zakonodajni postopek vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah. Državni zbor je zakon sprejel 15. junija (47 glasov za in 32 proti). Nato so se začeli zapleti okoli zakonodajnega referenduma, razglasitve zakona in predloga za začasno zadržanje. ki pa so se pravočasno srečno končali. Lokalne volitve tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, bodo potekale po novem zakonu.
Vladajoča koalicija na pomoč kmetom in prevoznikom pri draginji goriv
Vlada je predlog interventnega zakona (pomoč kmetijstvu, gozdarstvu in transportu zaradi visokih cen goriv) sprejela 7. septembra. Pristojni parlamentarni odbor ga je potrdil 10. septembra. Državni zbor je nato o zakonu na izredni seji glasoval v petek, 11. septembra 2026, in ga podprl z 49 koalicijskimi glasovi. Zakon vključuje tudi spremembe Zakona o trošarinah (znižanje trošarine na kurilno olje, ki se uporablja v kmetijstvu). Šlo je za nujni postopek zaradi trenutne draginje goriv. Zakon so podprli v koaliciji in stranki Resni.ca, Svoboda in Levica sta se glasovanju izognili.
V novi Demokraciji vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Gašper Blažič, Jože Biščak, Borut Korun, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver in Andrej Fink.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
