Piše: Petra Janša
Blejski strateški forum, ki je 31. avgusta in 1. septembra potekal pod geslom Moč soustvarjanja prihodnosti, je znova pokazal, zakaj je Bled postal ena redkih evropskih platform, na kateri se o realnosti še sme govoriti brez bruseljskega filtra.
Več kot dva tisoč udeležencev, 444 delegacij in 135 govorcev iz desetin držav je razpravljalo o varnosti, odpornosti, širitvi Unije, čezatlantskem zavezništvu in vlogi Srednje Evrope. To ni bil še en ritualni zbor o vrednotah. Letošnji forum je razkril razpoko, ki jo v Evropi čutijo vsi, priznajo pa le redki: ali bo Unija še oblikovala dogodke ali pa se bo zgolj prilagajala odločitvam drugih. Forum je gostila vlada, ki se je po letih ideoloških eksperimentov vrnila k temeljem: slovenski interes, delujoča zavezništva in zavest, da majhna država vpliva le, če je verodostojna. Slovenski zunanji minister Tone Kajzer je ob odprtju poudaril, da mora Evropa svet obravnavati takega, kakršen je, ne kakršnega si želi. Vrednote, na katerih smo pred 35 leti zgradili lastno državo, so iste, ki naj bi povezovale tudi Evropsko unijo in čezatlantsko skupnost. A vrednote brez moči ostanejo le lepe besede.
Štirje preizkusi, ki jih Evropa ne sme zamuditi
Osrednji nagovor predsednika vlade Janeza Janše se je začel s Hemingwayem: Bankrot pride postopoma in nato nenadoma. Enako velja za moč, s katero celina še lahko sooblikuje svet. Evropa stoji pred štirimi preizkusi: varnostjo, odpornostjo, demografijo in verodostojnostjo. Vprašanje ni več, ali bomo govorili o izzivih, temveč ali bomo sposobni vire, raznolikost in zavezništva spremeniti v moč. To niso retorična vprašanja. Janša je odkrito priznal, da Slovenija predolgo ni izpolnjevala svojih zavez v Natu. Prejšnje vlade so raje govorile o mehki moči in zelenem prehodu, medtem ko so se varnostne razmere na vzhodu in jugu zaostrovale. Verodostojnost pomeni, da zaveze veljajo za zaveznike, nasprotnike in tiste, ki se nam želijo pridružiti. Če Evropa obljublja širitev, mora obljubljeno tudi izpolniti.
Premier je dodal misel, ki je v zahodnih prestolnicah redko slišana: v zadnjih dvajsetih letih smo postali preveč odvisni od poceni ruske energije, poceni kitajskega blaga in ameriškega varnostnega ščita. Zdaj lovimo zaostanek. In da – opravičil se je prijateljem z Zahoda, saj zdrava pamet danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope. Ukrajina nas opominja, kaj vse je na kocki.
Celoten članek preberite v tiskani reviji Demokracija!
