Piše: Upravni odbor ZNP, 11. septembra 2026
V Združenju novinarjev in publicistov podpiramo novelo zakona o RTV Slovenija, ki jo je pripravilo ministrstvo za kulturo in je bila v javni obravnavi do srede. Novela namreč preprečuje politizacijo RTVS, do katere je prišlo z novelo, sprejeto leta 2022, določa večjo pluralnost sveta RTVS in sledi duhu zadnje odločbe ustavnega sodišča.
Ureditev iz leta 2022 se je z vidika zastopanja različnih interesov slovenske družbe izkazala za popolnoma politično, saj so v sedanjem sveta RTVS kot nikoli do zdaj zastopana samo stališča levih in ekstremno levih nazorskih skupin, posledično pa je RTVS na področju informativnih programov zašla na najnižjo točko nazorske uravnoteženosti v zadnjih 40 letih.
Zdaj pripravljena novela pa med drugim določa, da članov sveta RTVS ne imenujejo zgolj ozko in s točno določenim namenom omogočanja vpliva politike izbrani državni organi in organizacije, temveč predvideva njegovo bistveno širšo sestavo. Po novem bi bili v svetu tudi predstavniki oziroma člani, ki jih imenujejo Teološka fakulteta (na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim), Glasbena matica Ljubljana, Institut Jožef Stefan, Mladinski svet Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije.
Po predlogu bi tako svet RTVS predstavljal veliko širši spekter družbe, hkrati pa bi se dodatno oslabil vpliv politike, kar je tudi zahteva iz zadnje odločbe ustavnega sodišča, ko je presojalo novelo zakona o RTVS iz leta 2022. Spomnimo, da je vlada Roberta Goloba leta 2022 pri spreminjanju zakona o RTV imenovanje članov sveta RTVS uredila tako, da so bili v svet imenovani predvsem predstavniki levega svetovnega nazora, zaradi česar imamo trenutno posledično povsem enoumno sestavo sveta RTVS.
Novela namesto zdajšnjih šestih članov predvideva tudi zgolj dva predstavnika zaposlenih, kar se nam glede na to, da se je znotraj RTVS oblikovala nekakšna ozka elita, ki ne dovoljuje nobenih sprememb in predvsem ne zagotavlja prepotrebne pluralnosti javne RTVS, zdi razumna rešitev.
Predlog novele, ki je v javni obravnavi, med drugim tudi ukinja določbo, da je svet RTVS hkrati tudi nadzorni organ, kar pomeni, da nadzira samega sebe, in predvideva imenovanje povsem samostojnega nadzornega organa. Njegove člane bi imenovali zaposleni in vlada.
Po predlogu bi nadzorni svet med drugim imenoval in razreševal generalnega direktorja, vendar le po predhodnem soglasju programskega sveta. Takšna ureditev razmerij med svetom in nadzornim odborom bi zagotavljala nujno potrebno načelo zavor in ravnovesij ter preprečila monopolizacijo upravljanja RTVS v zgolj enem organu.
