Piše: Franc Bešter
Tu nameravam dosledno izhajati iz resnic knjig RŽVB in z njihovo pomočjo osvetliti problematiko razdeljenosti sodobnega sveta na nebeško in zemeljsko mesto še z metafizičnega vidika.
Pri levičarstvu gre med drugim (večinoma) za ateizem, v RŽVB pa piše: »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma in materializma«.
Racionalizem: kuga naše (moderne) dobe, to dobo pa sta ustvarili moderni znanost in tehnika, kar kaže na vzrok pojava ta kuge – je pri modernih empiričnih znanostih, tu gre za racionalistično znanje. In potem tehnika, ki jo je ta znanost (so)ustvarila: ona je ustvarila potrošniško družbo, povzroča materialistični način življenja. Torej, s tem smo prišli do pra-vzroka za masovni pojav levičarstva: on je v modernih znanosti in tehniki.
Veliko levičarjev (materialistov) na mikroravni, a to potem rezultira v neko družbeno gibanje in se na politični ravni odrazi v pojavu levih strank. Da bi jih globinsko razumeli, moramo globinsko razumeti človeka – »levaka«. Povsem je to seveda nemogoče, ker smo ljudje (še vedno) v veliki meri tudi skrivnost. Vendar, za celovitejše razumevanje je treba poskušati človeka osvetliti tudi kot duhovno bitje, kar danes redkokdo počne, ker je prevladala telesna koncepcije življenja in živimo v civilizaciji materialnih vezanosti.
Učinek racionalizma in materializma na dušo
Brez znanja iz knjig RŽVB le-tega seveda ne bi poznal, sicer je pa do odgovorov na takšna vprašanja mogoče priti le po tej poti (s pomočjo razodetih resnic). Tam pa jasno piše, da to oboje povzroča življenje duše v temi: »Racionalizem je od kneza teme, in tisti, ki živijo v temi, imajo med drugimi boleznimi tudi to bolezen (racionalizem)«. In življenje duše v temi povzroča tudi materializem, kajti »ko se duša preda materializmu, s tem dovoljuje, da jo napolni tema«. Vzrok te teme je v odsotnosti Duha v duši, ta odsotnost pa je posledica prisotnosti tekmecev Duha v njej, pri materializmu so to lahko vse stvari materialnega sveta, pri racionalizmu to postane Razum, postavljen na prvo mesto (v srcu): »Naj vaš duh ne bo tekmec Duhu«. Se pravi, pri tem ne gre za odsotnost fizične (zemeljske) svetlobe, ampak za odsotnost Luči Duha, nadnaravne Svetlobe. Ta Luč hrani dušo: »Hranim in ovijam te s svojo Svetlobo«: Brez te Luči duša začne veneti, propadati, celo umre: »Brez te Luči boš umrl«. V RŽVB piše, da človek brez Duha v duši »trpi pomanjkanje duhovnosti«. Iz teh besed je razvidno, kaj je za Boga duhovnost: je vse tisto, kar duši daje Duh, zanjo pa ni le Luč, je tudi živa Voda in nebeški Kruh, vse obenem! Se pravi, da se brez Duha v njej pojavita tudi žgoča puščava in lakota. Jezus res pove, da je naša doba doba teme in čas lakote.
Marsikdo bo rekel: kakšen pomen ima ukvarjanje s temi subjektivnimi, mističnimi stanji človeka? Ima pomen, kajti neko duhovno stanje človeka še kako vpliva na način njegovega delovanja v materialnem svetu: »Kjer je tema, tam je pokvarjenost, krepost je tam, kjer je Luč«.
Zemeljsko mesto – satansko mesto?
Levičarji, ki mu pripadajo, glede na ugotovljeno pripadajo satanskemu mestu. Oni so privrženi materialnemu svetu, oni so pogani, ki so se zamejili vanj, glede tega pa v RŽVB piše: »Vi ne pripadate temu svetu, a satan vas prepričuje, da mu pripadate, tako podel in izdajalski je on«. Človek temu (materialnemu) svetu ne pripada po svojem duhu (duh pripada duhovnemu svetu), a materialist, privržen materialnemu svetu, se zameji v nekaj, kjer na vsakem koraku naleti na meje in nepopolnosti, kjer njegov duh zato ne more najti potešitve.
Ali je potem razdeljenost na levico in desnico tudi razdeljenost na ovce in kozle, na dobre in slabe, na svetnike in satanove privržence? Ne, tako enostavno spet ne gre. Življenje (praksa) kaže, da dobre in slabe lahko srečamo tako na levi kot na desni, tu se ne bom spuščal v razpravo, kje je katerih več.
Vendar, moramo biti previdni, še posebej zato, ker v RŽVB piše, da je satan v naših časih uspel prepričati stvarstvo, da ne obstaja, in zato lahko deluje ne da bi se ga bali, in da pri svojem delovanju uporabi tudi ljudi kot svoje orožje. A prej jih seveda spravi pod svojo oblast, in tega je danes ogromno, saj Jezus pove: »Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča…«. »…in satan skuša pogubiti vaše duše«, piše v RŽVB. »Njegova zmaga: ko mu uspe speljati dušo v propad«. Duša pa začne propadati, ko nima več tistega, kar potrebuje, to pa je Duh, prihod Duha v dušo pa onemogočata ravno racionalizem in materializem. Zato je logično, da »v naših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma« (z racionalistično znanostjo, ki je stvarstvo pripeljala v njegove mreže), in da danes satan hrani stvarstvo z racionalizmom. Ker je racionalizem kuga, smrtonosna za dušo. Glede na vse to moramo imeti levičarje za ljudi s propadlimi dušami.
Levičarstvo in oblast
Politika je boj za oblast, naloga politične oblast pa je, da odgovorno, v čim večji blagor vseh, upravlja z državo. Toda žal imamo v zgodovini nešteto primerov, ko politična moč ni bila uporabljena v ta namen, ampak v blagor tistih na oblasti, se pravi političnih elit. Zloraba oblasti. Oblast kaj hitro postane malik, zlato tele, kajti kjer je oblast, tam je tudi čast, tam je bogastvo, dostop do denarja, privilegijev… . Naloga oblasti je, da ureja skupne zadeve, zato ji je zaupano tudi, da skrbi za javne finance in jih odgovorno razporeja. A tukaj tiči nevarnost: v vseh treh vejah oblast se lahko vzpostavijo dovolj močni lobiji (omrežja, mafija), ki se medsebojno ščitijo in ki v medsebojni pomoči bogatijo oz. po domače kradejo, lahko pride do strahotnega razmaha korupcije na račun siromašenja državljanov. Zato v takem načinu delovanja države prihaja s strani levičarstva neka velika nevarnost: levičarji kot ateisti imajo le eno kratko življenje in ga je treba maksimalno izkoristiti za uživanje, zato je še kako v njihovem interesu, da osvojijo oblast s širokimi možnostmi, ki jih ta odpira, poleg tega se v boju za Oblast kot ateisti ne bodo kaj dosti ozirali na kakšne prefinjene moralne norme. Moramo zaključiti, da masovni pojav levičarstva v civilizaciji začne povzročati duhovno, moralno in materialno propadanje v njej. Ta civilizacija se je ujela v neko brezizhodnost. Kje je izhod?
Nova oblika civilizacije
Iz vsega je seveda razvidno, da le-te ni mogoče uvajati »z vrha«, po politični poti. Tudi zato, ker ta zahteva radikalno preobrazbo načina mišljenja in življenja, politiki tega niso sposobni in tega tudi nočejo.
Odgovornost je zato na tistih intelektualcih, ki so dovolj široki, osveščeni, razgledani in pogumni. Kako naj bi začeli? To zavisi od okoliščin, te pa je v svojem razvoju ustvarila moderna, rezultat tega je dokaj porazen: gospostvo satana, kultura duhovne smrti, kaos. Potrebno bo neko znanje, glede na te okoliščine pa tisto, ki se nanaša na hojo za Kristusom. Na tej poti namreč premagujemo duhovno smrt, dobimo naklonjenost (podporo) delovanja Duha, zmanjšujemo nered, se borimo proti satanu… . Predvsem tudi na tej poti spoznavamo resnico o dogajanju sveta, in ta resnica nam je v tem svetu nujno potrebna! A s tem premagujemo tudi racionalizem in materializem. Zakaj, na kakšen način?
Ko premagujemo racionalizem in materializem, se borimo proti negativnim učinkom tistega, kar je ustvarilo moderno, to pa sta znanost in tehnika. Moderna znanost je razširila kugo racionalizma, moderna tehnika pa materializem, oboje povzroča ateizem, ta pa masovni pojav levičarstva, za katerega pa smo ugotovili, da povzroča propadanje civilizacije. Iz tega je razvidna nujnost plavanja proti toku sodobnega sveta.
A na ta način je mogoče ustvarjati novo obliko kulture. Če namreč hodimo po poteh hoje za Kristusom, to zahteva odločanje s pomočjo Duha, s sprejemanjem tega, kar prihaja od Duha, pa premagujemo racionalizem. Obenem pa ta pot zahteva odpoved, nenavezanost, iskanje ponižnosti in uboštva, se pravi zavračanje materializma. Gre za prehod od civilizacije velikih materialnih vezanosti h kulturi ne-vezanosti. Prehod od civilizacije »imeti in znati« k civilizaciji BITI. In takšna bo tudi bistveno manj uničevala naravo.
