Piše: Dr. Metod Berlec, zgodovinar, geograf, sociolog, urednik in predavatelj
Republika Slovenija se nahaja na demografskem razpotju. Po podatkih Statističnega urada RS se delež Slovencev znotraj matične domovine postopno zmanjšuje. Leta 1991 je znašal 88,31 odstotka, leta 2001 83,06 odstotka, danes pa je po ocenah poznavalcev že pod 70 odstotki. Če se bodo trendi nadaljevali, bo Slovenija do leta 2060 izgubila status nacionalne države slovenskega naroda.
Za obstoj naroda je izredno pomembna rodnost oziroma fertilnost. V Sloveniji je celotna stopnja rodnosti oziroma fertilnosti leta 1980 zadnjič dosegla vrednost, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko v rodni dobi), po tem letu pa je začela strmo upadati. Generacija z več kot 30.000 otroki je bila nazadnje rojena leta 1979. V naslednji desetletjih oziroma letih je stopnja rodnosti postopoma upadala. Ponovno se je dvignila, ko je otroke rojevala t. i. baby boom generacija. V zadnjih letih rodnost v Sloveniji spet drastično upada.
Vnovič manj kot 17.000 živorojenih otrok
V Sloveniji je bilo lani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) živorojenih 16.961 otrok oziroma 86 (0,5 odstotka) več kot leto prej – dečkov 8.768, deklic pa 8.193. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo osem otrok, kar je nekoliko več kot v predhodnem letu (7,9). Leto 2025 je tako tretje zaporedno leto, ko se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok, v vseh treh letih pa zaznavamo najmanj rojenih otrok na 1.000 prebivalcev (7,9 oziroma 8).
Celotna stopnja rodnosti je po podatkih Sursa za lansko leto znašala 1,54, kar je nekoliko več kot predlani. Natanko 3.254 (19,2 odstotka) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
