Piše: G. B.
Včeraj smo že poročali, kaj je resnični motiv l(L)evice pri poskusu, da bi zmanjšali število poslancev stranke Resni.ca. Po dolgovih, zaradi katerih je kot posojilodajalec v igro vstopil Zoran Stevanović osebno, se je namreč poslanec Boris Mijič znašel na tnalu mainstream medijev zaradi dejstva, da je pred volitvami nepravilno navajal svojo izobrazbo.
Bodimo iskreni: takšno početje samo po sebi res ni etično, vprašanje pa je, ali je kaj vplivalo na izvolitev Borisa Mijiča za poslanca. Volilni sistem je namreč precej zapleten, poslanski mandati pa se izračunavajo glede na količnike v volilni enoti. Računica pa je jasna: če Mijič odstopi v roku šest mesecev od volitev, se izvedejo nadomestne volitve. To pomeni, da imajo do 22. septembra čas za spodnašanje poslanca. Očitno je cilj tudi preusmeriti pozornost k predvolilni kampanji, ki se ne bi nanašala samo na osmo volilno enoto, ampak bi zajela celotno Slovenijo. O tem smo pisali že včeraj.
Toda poglejmo nek ne tako zelo star primer. Namreč, prejšnja kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je bila pred tem poslanka Svobode, je prav tako narobe navajala izobrazbo, ki naj bi bila univerzitetna, a v resnici ni. Državna volilna komisija resničnost podatkov o izobrazbi kakor ne preverja, šlo pa naj bi za napako na spletni strani DZ, ki so jo hitro popravili, ko so črtali naziv “univerziteten”.
“Izobrazba ni pogoj za položaj, ki ga opravljam, in tudi ni vplivala na to, da sem leta 2022 kandidirala za poslanko. Nenazadnje pa je tudi iz mojega javno objavljenega diplomskega dela jasno razvidno, v okviru katerega študija sem pridobila izobrazbo. Zato mi je neizmerno žal, da je prišlo do te neželene administrativne napake,” je takrat sporočila Čalušičeva, ki je nato postala ministrica za kmetijstvo. Od takrat njene izobrazbe praktično nihče ni problematiziral, kaj šele terjal njen odstop. Niti tedaj pregovorno “tečna” opozicija ne.
Navsezadnje se je podobno zgodilo že z magisterijem Alenke Bratušek, nekdanje premierke, nato dvakrat ministrice, sedaj pa spet poslanke. V njem naj bi bilo precej napak z navajanjem virov, vendar je FDV nato zatrdila, da magisterij ni plagiat in je vse potekalo po pravilih. Pač pa naj bi bila Bratuškova zgolj nekoliko “malomarna”. In pri tej razlagi je tudi ostalo. Ker bojda ni imela namena, da “plonka” iz drugih virov, kar pomeni, da ni ravnala akademsko nepošteno.
No, precej hrupa je bilo denimo tudi z diplomo Branka Masleše, sedaj že nekdanjega in precej razvpitega predsednika vrhovnega sodišča. Praktično tik pred njegovo upokojitvijo so uradno potrdili veljavnost njegove diplome. A če bi bila debata o tem sprožena že prej, denimo ob zadevi Patria, bi se morda stvari odvijale drugače.
V primerih, ko so bili na tnalu člani SDS, so bili vatli nekoliko drugačni. Alenka Koren Gomboc (SDS) se je umaknila iz poslanskih klopi zaradi napačnega spričevala. Branko Marinič iz iste stranke pa je prav tako vrnil poslanski mandat, ko se je ugotovilo, da je namesto njega izpit iz nemščine na eni od fakultet opravljala druga oseba.
Drugače pa je ravnal Ivan Simčič (DeSUS), ki je raje izstopil iz stranke in nadaljeval kariero kot nepovezan poslanec kot da bi vrnil mandat. Navsezadnje slovenska ustavna ureditev omogoča takšen način. Leta 2021 pa so s podobnimi očitki o neveljavno navedeni izobrazbi napadli Branka Simonoviča (prav tako DeSUS), vendar je dokazal, da so očitki neresnični.
Na podlagi navedenega bi lahko sklepali, da je bil Boris Mijič “malomaren”. Toda če bi ga merili v vatli, ki veljajo za Matejo Čalušić, potem njegovo početje uradno ni sporno in se lahko sklicuje na “administrativno napako”.
