Piše: ddr. Štefan Šumah
Pri slovenskih funkcionarjih, ki delujejo v institucijah EU, položaj ni enak kot pri slovenskih državnih funkcionarjih. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na primer izrecno pojasnjuje, da slovenski poslanci v Evropski parlament za namene določb o lobiranju po ZIntPK niso obravnavani kot funkcionarji, za katere veljajo te obveznosti, ker Evropski parlament ni slovenski državni organ in da za komisarje EU velja pravni režim EU.
Vendar pa je treba ločiti dve fazi, kandidaturo za EU komisarja in opravljanje funkcije. Če je funkcionar enkrat komisar EU, pade neposredno v zakonodajo EU, vendar pa je v fazi kandidature še vedno zavezan, čeprav ne po vseh določbah, Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-ju). Zato bi morala na podlagi ZIntPK obravnavati sum kršitve integritete v zvezi z ravnanjem gospe Marte Kos, ki je v postopku kandidature za funkcijo evropske komisarke pred pristojnimi organi Republike Slovenije javno zatrjevala, da ni sodelovala s komunistično tajno politično policijo (SDV/Udbo).
Po mojem mnenju na podlagi arhivskih dokumentov, ki jih je v arhivu Slovenije odkril Igor Omerza, obstajajo resni razlogi za sklepanje, da navedene izjave niso bile resnične. Priloženi dokumenti naj bi kazali na obstoj sodelovanja oziroma odnosov s SDV, ki so v nasprotju z javno podanimi izjavami prijavljene osebe, zato menim, da je bila navedena okoliščina bistvena za presojo njene primernosti za opravljanje ene najvišjih javnih funkcij, za katero je bila kandidirana s strani Republike Slovenije. Nadalje menim, da je podan sum kršitve integritete v smislu ZIntPK, saj naj bi prijavljena oseba v postopku pridobivanja javne funkcije zavestno podala neresnične oziroma zavajajoče informacije o okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odločanje pristojnih organov in na zaupanje javnosti.
Zato je nujno, da bi morala celoten postopek kandidature Marte Kos preveriti KPK, saj, če se izkaže, da so bile njene izjave v postopku izbora neresnične, je močno prizadeto načelo integritete, transparentnosti in poštenega delovanja v postopku kandidature za javno funkcijo.
Zato bi morala KPK proučiti knjigo Komisarka avtorja Igorja Omerze in z navedenim tudi opraviti pogovor, da ugotovi, ali je v opisanem ravnanju podan sum kršitve integritete po ZIntPK ter izvede postopek v okviru svojih pristojnosti in sprejme ustrezne ugotovitve.
Zato bi v primeru, da je prišlo do zavajanja ali laganja, lahko šlo za politično odgovornost, morebitno zavajanje državnega organa in v določenih okoliščinah celo za vprašanje kazenske ali druge pravne odgovornosti (zaradi pridobitve finančne koristi),
Po ZIntPK je integriteta opredeljena kot pričakovano ravnanje posameznikov in funkcionarjev (v tem primeru bodočega funkcionarja) pri preprečevanju zlorabe položaja, nasprotja interesov in podobnih tveganj za javno zaupanje, do česar bi lahko prišlo v tem primeru. Prijavljena oseba je v postopku pridobivanja javne funkcije, torej glede na navedbe Igorja Omerze zavestno podala neresnične oziroma zavajajoče informacije o okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odločanje pristojnih organov in na zaupanje javnosti in s tem do kršitve integritete ter posledično tudi do neupravičene pridobitve koristi (kar pa si zasluži prijavo po Kazenskem zakoniku na drugi pristojni organ).
Če komisija ustreznega postopka v primeru Kosove ne bo izvedla, kot ji nalaga zakon, predlagam vladi, da jo, zaradi izigravanja zakonskih dolžnosti v korist levičarjev, enostavno ukine.
