Piše: Vida Kocjan
Prepovedane droge, predvsem kokain, predstavljajo vse večji javnozdravstveni in družbeni izziv v Sloveniji. Po najnovejšem poročilu EUDA iz leta 2026 se uporaba kokaina hitro širi tudi po naših manjših mestih, njegova cena pada, čistost pa narašča. Analiza odpadnih voda pa razkriva zaskrbljujoč trend, ki zahteva takojšnje in odločne ukrepe.
Po najnovejšem poročilu Agencije Evropske unije za droge (EUDA) iz leta 2026 se uporaba kokaina povečuje v številnih državah, tudi v Sloveniji, njegova dostopnost pa narašča zaradi padajočih cen in visoke čistosti. Analiza odpadnih voda (projekt SCORE) kaže skrb vzbujajoč porast, ki zahteva celovite, na dokazih temelječe ukrepe. Hkrati aktualni predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev odpira vprašanja o integriteti oblasti, dvojnih merilih in učinkovitosti politike.
Kje v Evropi je poraba kokaina največja?
Analiza ostankov kokaina v odpadnih vodah (metabolit benzoilekgonin, povprečje marca in maja 2025) kaže, da so najvišje koncentracije v zahodni in južni Evropi. Podatki kažejo, da se je med letoma 2024 in 2025 povprečna obremenitev s kokainom v evropskih mestih povečala za 22 odstotkov. Najhitrejša rast je v Španiji (Barcelona +185 odstotkov, Lleida +125 odstotkov). Slovenija se uvršča med države z izrazito rastjo v absolutnih številkah, predvsem v manjših in srednje velikih mestih.
Tudi Slovenija beleži izrazito rast v absolutnih številkah, predvsem v Velenju, Domžalah, Kamniku, Novem mestu in Kranju.
Vloga Luke Koper pri tihotapljenju kokaina
Luka Koper predstavlja pomembno točko vstopa kokaina v Slovenijo in širšo regijo. Zaradi strateške lege na Jadranu in relativno manjšega nadzora v primerjavi z velikimi severnimi pristanišči jo kriminalne mreže (vključno z balkanskimi karteli) vse pogosteje izkoriščajo kot alternativno pot. Najodmevnejši primer se je zgodil marca 2024, ko so v Luki Koper zasegli 260 kilogramov kokaina (vrednost na črnem trgu okoli 10 milijonov evrov). Dva potapljača, državljana Brazilije in Albanije, sta s podvodnim skuterjem iz rezervoarja za balastne vode brazilske tovorne ladje poskušala izvleči drogo. Oba sta bila prijeta, eden od njiju je kasneje dobil devet let zapora. Po podatkih agencije EUDA in Europola se tihotapci vse pogosteje preusmerjajo na manjša pristanišča, da se izognejo nadzoru.
Kokain v slovenskih odpadnih vodah: širjenje po vsej državi
Podatki agencije EUDA iz projekta SCORE (meritve marca in maja 2025) razkrivajo visoke povprečne obremenitve v Sloveniji (v miligramih na 1000 prebivalcev), ki v Ljubljani dosežejo do 658 mg. Koper pa je zgodovinsko med najvišjimi zaradi pristanišča in tranzita. Poleg tega rast v manjših in srednje velikih občinah kaže, da kokain ni več omejen na nočno življenje v velikih središčih ali na tranzit prek Luke Koper. Širi se v vsakdanje okolje po vsej državi med »funkcionalnimi uporabniki« iz srednjega sloja. Podatke objavljamo v posebni tabeli.
Kokain se je v Sloveniji razširil iz velikih mest v manjša in srednje velika okolja ter postal del vsakdanjika »funkcionalnih uporabnikov«.
Širša slika v Sloveniji: konoplja, kokain … in smrti
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je življenjska uporaba prepovedanih drog med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, okoli 22,4-odstotna. Največ je konoplje, a med stimulansi je kokain v ospredju. Prispeva k porastu zastrupitev in 87 smrtim, neposredno povezanim z drogami v letu 2024. Hkrati narašča souporaba več drog hkrati (kokain + alkohol + benzodiazepini). Slovenija ostaja v primežu »vojne proti drogam«, ki prinaša visoke stroške, a omejene rezultate. Medtem ko nekatere evropske države eksperimentirajo z zmanjševanjem škode, Slovenija pri tem zaostaja.
Predlog obveznega testiranja funkcionarjev
V maju 2026 je poslanska skupina Resni.ca vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog podpirajo tudi vladne stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, medtem ko sta opozicijski stranki Svoboda in Levica močno proti.
Predlog predvideva naključno računalniško žrebanje (štirikrat letno, 10 odstotkov funkcionarjev) za poslance, predsednika vlade, ministre in državne sekretarje. Testiranje bi vključevalo kri, urin ali lase. Rezultati bi bili zaupni, a bi pozitiven izvid ali zavrnitev testiranja vodila do postopkov za razrešitev ali disciplinskih ukrepov. Po prvotnem predlogu bi bila konoplja izvzeta.
Odzivi so razdeljeni: v koaliciji poudarjajo integriteto in zaupanje javnosti, v opoziciji opozarjajo na poseg v zasebnost. Dodajmo pa, da v številnih slovenskih podjetjih podobna testiranja zaposlenih izvajajo že daljši čas, pa ni nobenega vika in krika.
Mnenje strokovnjakinje
Mateja Jandl, vodja nacionalne točke EUDA pri NIJZ: »Podatki iz odpadnih voda so jasno opozorilo. V Sloveniji opažamo širjenje kokaina v manjših in srednje velikih mestih, kot so Velenje, Domžale, Kamnik, Novo mesto, Kranj, Maribor, Koper, in drugod. Luka Koper ostaja ranljiva točka za tihotapstvo. Testiranje funkcionarjev lahko prispeva k zaupanju, a potrebujemo celosten pristop: močnejšo preventivo, zdravljenje in mednarodno sodelovanje.«
Vpliv influencerke Tine Gaber in njena diplomska naloga »Bela estrada«
Leta 2010 je Tina Gaber (danes partnerka Roberta Goloba) diplomirala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani z nalogo »Bela estrada«, v kateri je »raziskovala« odnos slovenskih estradnikov do prepovedanih drog, predvsem kokaina. Med drugim je zapisala, da »70 odstotkov estradnikov najraje podleže kokainu, a žal si ga ne morejo privoščiti vsi« ter da gram v Ljubljani stane okoli 70 evrov. Po razkritju leta 2023 je njena naloga povzročila precejšen odziv in ogorčenje na družbenih omrežjih, saj so jo nekateri razumeli kot normalizacijo oziroma spodbujanje uporabe kokaina. Gabrova je sicer pojasnila, da bi danes nekatere formulacije zapisala drugače, kar pa ni nobeno opravičilo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na simbolni vpliv javnih osebnosti na percepcijo drog med mladimi in širšo javnostjo.
Porast kokaina predvsem v državah s socialističnimi vladami in prostimi potmi nezakonitih migracij
Na portalu Euronews so objavili analizo, ki na podlagi poročila agencije EUDA razkriva, da so najvišje stopnje uporabe kokaina na Norveškem (2,9 odstotka), Nizozemskem (2,9 odstotka), v Franciji (2,7 odstotka), Španiji (2,5 odstotka) in na Irskem (2,4 odstotka). Gre za države, ki so v zadnjih letih vodile leve oziroma socialistične vlade in imajo relativno odprte meje. Najvišje koncentracije v odpadnih vodah pa so v Španiji, Belgiji in na Nizozemskem. Kritiki opozarjajo, da odprte migracijske poti in mehkejša politika do drog olajšajo širjenje tihotapstva in dostopnosti.
Kokain v slovenskih odpadnih vodah
Podatki agencije EUDA iz projekta SCORE (meritve marca in maja 2025) razkrivajo naslednje povprečne obremenitve v Sloveniji (miligram na 1000 prebivalcev):
- Ljubljana: 658 mg
- Domžale in Kamnik: 633 mg (močna rast)
- Maribor: 593 mg
- Kranj: 494 mg (v preteklosti pogosto med najvišjimi)
- Velenje: izrazita rast (+272 do +329 mg, med najhitrejšimi v Evropi)
- Novo mesto: 451 mg (v aprilu 2025 med 331 in 617 mg; poleg kokaina tudi amfetamini in ekstazi)
- Koper: zgodovinsko med najvišjimi zaradi pristanišča in tranzita
(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 24.6.2026.)
