Piše: Miro Petek
Robert Golob in Asta Vrečko sta 12. avgusta 2022 stala pred stavbo SNG Drama Ljubljana in Golob je napovedal, da bo vlada takoj začela z obnovo osrednjega slovenskega teatra, Vrečkova pa je dodala, da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah in da bodo že naslednji mesec začeli s konkretnimi dejanji za obnovo. In Golob je naznanil, da bo stavba obnovljena do svoje 115. obletnice, to je do letošnjega leta.
In kakšna je realnost? Stavba Drame je že skoraj dve leti izseljena, obnova pa se sploh še ni začela, ker pač ni gradbenega dovoljenja in ga najbrž še nekaj časa ne bo. Dramo so preselili na Litostrojsko 56, najemnina znaša 71.000 evrov mesečno – ob koncu pogodbe bo ta strošek presegel 2,8 milijona evrov –, o selitvi v prenovljene prostore pa konec te pogodbe kakopak ne bo ne duha in sluha.
Minister dr. Vasko Simoniti je takoj ob prevzemu ministrstva za kulturo leta 2020 zahteval racionalizacijo tega projekta. Leto za tem je teatralno in pred iztekom mandata odstopil direktor Drame Igor Samobor, češ da minister ovira obnovo. Vendar je dr. Vasko Simoniti želel obnovo le racionalizirati in jo finančno omejiti, da vrednost investicije ne bi presegala 45 milijonov evrov. Pod Asto Vrečko je bil avgusta 2022 pripravljen novi DIIP, v katerem se je investicija že povzpela na 58,5 milijona evrov, danes pa je ocenjena vrednost projekta 82 milijonov evrov.
Drama ni le gledališka stavba, je eden ob močnih simbolov slovenske kulturne zgodovine. Primer prenove SNG Drama Ljubljana pa ni več zgolj zgodba o gradbenem projektu, temveč postaja simbol širše krize politične odgovornosti. Jubilejno leto je že v polnem zamahu, gradnja pa še ni stekla in je veliko vprašanje, ali in kdaj bo ta stavba zasijala v novi podobi.
V demokraciji politična odgovornost ne nastane šele ob ugotovljenih nezakonitostih ali kaznivih dejanjih, temveč že tedaj, ko oblast javnosti daje obljube, za katere se pozneje izkaže, da niso bile utemeljene na realnih predpostavkah. Lastniški in izvedbeni zapleti so bili znani, zato se zastavlja vprašanje, ali je šlo za zavestno ustvarjanje političnega optimizma brez podlage v dejanskem stanju projekta. Povsem mogoče, kajti Goloba si je z lažjo tlakoval svojo oblast. Če pa teh ovir niso poznali, se odpira vprašanje usposobljenosti za vodenje enega največjih kulturnih projektov v državi. Projekt obnove Drame, ki so ga levičarji risali kot svetilnik kulturnega preporoda, je postal simbol nesposobnosti, neizpolnjenih obljub, naraščajočih stroškov in izmikanja odgovornosti.
Golob in Vrečkova sta politična preteklost in nima se smisla ukvarjati s politično odgovornostjo. Na vrsti je ugotavljanje zakonitost ravnanj, nujen je neodvisen pregled projekta SNG Drama Ljubljana, zahtevati je treba popolno transparentnost vseh pogodb, aneksov, izplačil, najemov, projektantskih stroškov in odločitev. Treba je preveriti tudi zakonitost in gospodarnost odločitev: izbiro nadomestnih prostorov, višino najemnine, morebitno podaljševanje najema zaradi zamud, vprašanje uporabnih dovoljenj oziroma namembnosti prostorov ter odgovornost za to, da se je zavod izselil, preden je bil glavni projekt dejansko pripravljen za gradnjo. To bo pripeljalo, o tem sem popolnoma prepričan, do vrste kazenskih postopkov. Kriminalisti bodo morali ugotavljati zlorabe uradnega položaja, nevestnega dela ali negospodarne porabe javnega denarja. Skratka, opraviti je treba temeljit forenzični pregled obdobja ministrovanja Aste Vrečko.
Novi gospodarji na ministrstvu za kulturo morajo začrtati novo vizijo slovenske kulture, stran od praks, ki so jih simbolno zaznamovale afere, kot je Fotopub, ter se vrniti k ustvarjalnosti, etični odgovornosti in podpori kakovostne umetnosti.
