Piše: C. R.
Podobno kot drugod po državi se tudi na koprskih sodiščih srečujejo z občutnim pomanjkanjem pravosodnih policistov. Obravnave zato pogosto prelagajo, vse več je videokonferenc, osumljeni pa dlje ostajajo v priporu, so na koprskem okrožnem sodišču potrdili za STA. Odvetniki opozarjajo, da vse to hromi postopke, pravice obdolžencev pa so kršene.
Policija je letos Okrožno sodišče v Kopru 27-krat obvestila, da zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov ne bo privedla osumljenca, kar je večinoma pogoj za sodno obravnavo. Sodišče je nato v omenjenih 27 primerih kljub obvestilu izvedlo dve obravnavi, poleg tega pa še 20 videokonferenc.
V okviru videokonferenc zaslišijo osumljence neposredno iz zapora. Zaradi pomanjkanja policistov je obvestil o neprivedbi in s tem videokonferenc vse več. V vsem lanskem letu je imelo tako okrožno sodišče manj videokonferenčnih obravnav kot v nekaj mesecih letos, in sicer skupaj 18. Predlani so jih izvedli zgolj tri, so pojasnili na Okrožnem sodišču v Kopru.
Okrajno sodišče v Kopru ima podobne težave kot okrožno. Tam so letos izvedli 24 videokonferenc, policija pa jih je o neprivedbi obvestila že 29-krat, so pojasnili za STA.
Obravnave na daljavo močno ovirajo obrambo, opozarjajo odvetniki. Zaporska pravila denimo odvetnikom pogosto preprečujejo vnos računalnikov in telefonov, je povedala odvetnica Monika Mavsar. Videokonference obdolžencem hkrati onemogočajo neposreden stik z dogajanjem in odzivi v sodni dvorani, kar vpliva na proces sojenja in ugotavljanje resnicoljubnosti nasprotne strani.
Prav tako videokonferenčne obravnave onemogočajo posvete med odvetnikom in stranko, kar krši načelo neposrednosti, je Mavsar še opozorila za STA. Na enem izmed zadnjih sojenj je zato obtoženega branila kar iz zapora.
“Zadnjič s klientom nisva videla, ali se oškodovanec pri tem reži ali kdo odkimava, in ta obramba je zagotovo otežena. Nam rečejo, da pravosodnih policistov enostavno ni. Odvetniki pa moramo dejansko zaradi tega hoditi v zapore. To je zame nesprejemljivo,” je dejala.
Po njenem prepričanju poleg tega praksa izrekanja visokih zapornih kazni prek zaslona vzbuja občutek nepoštenega sojenja. “Namen kazni je, da človek ne bo več nadaljeval kaznivih dejanj. Če obsojenec šteje to kazen kot pravično in pošteno, jo bo lažje sprejel in bo to nanj delovalo prevzgojno. Če pa dojema postopek kot nepošten, obstaja manjša pozitivna prognoza, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Zato ocenjujem takšen način za neučinkovitega,” poudarja Mavsar.
Tudi na Okrožnem sodišču v Kopru pritrjujejo, da pomanjkanje kadra v zaporih pomembno vpliva na učinkovitost kazenskih postopkov in lahko neposredno prispeva k njihovemu podaljševanju. Eden ključnih razlogov je otežena organizacija spremstev priprtih oseb na sodišča. Podobne težave sicer nastajajo po vsej državi.
“Takšne preložitve ne pomenijo zgolj administrativnega zamika, temveč vplivajo na celoten potek postopka, saj je treba uskladiti nov termin z razpoložljivostjo senata, tožilca, zagovornika, tolmača in drugih udeležencev. Zaradi tega lahko že ena odpoved obravnave povzroči večtedenski zamik nadaljnjega postopka,” so zapisali.
Dodali so, da težave pri zagotavljanju spremstev ne nastajajo zgolj zaradi splošnega kadrovskega primanjkljaja, temveč tudi zaradi dodatnih obremenitev pravosodnih policistov.
“Kadrovska stiska tako v določenih primerih res prispeva k daljšemu trajanju pripora, vendar pa gre praviloma za skupek več medsebojno povezanih okoliščin,” so še navedli na Okrožnem sodišču.
Odvetnica Mavsar opozarja, da država nosi odgovornost za zagotavljanje minimalnih standardov v kazenskih postopkih. Če država tega ne zmore, predlaga dve rešitvi. Sodišča naj obdolžence izpustijo, da sami prihajajo na obravnave, ali pa naj pristojni organizirajo sojenja znotraj zaporov, pa čeprav sodniki to zavračajo, je za STA še dejala Mavsar.
