Piše: A. H. (Nova24TV.si)
Načrti vodstva RTV Slovenija o ukinjanju regionalnih centrov oziroma regionalnih televizijskih in radijskih programov razburjajo Aktiv novinarjev Slovenskega programa TV Koper. “Če predsednica uprave Natalija Gorščak in član uprave Luka Rupnik reševanju finančnih težav nista kos, ju pozivamo k odstopu z njunih funkcij,” so jasni.
V nadaljevanju protestnega pisma, dostopnega na družabnem omrežju Facebook, pojasnjujejo, da bodo spremembe, ki jih želi izpeljati trenutno vodstvo, predstavljale “temelj za ukinitev Slovenskega programa TV Koper, Primorske kronike, Sprehodov, vsebin za zamejske Slovence in ostalih programov, ki so bili že doslej z rezanjem sredstev bistveno bolj prizadeti kot ostali programi RTV Slovenija”. Sodeč po sedanjih načrtih vodstva se z oktobrom poslavlja oddaja Primorska kronika.
Dolgoročno to ne rešilo problematike financiranja
Aktiv novinarjev zagovarja prepričanje, da enostranske, enosmerne in enoznačne poteze ter finančni rezi zgolj v regionalnih centrih ne bodo prispevali k reševanju problematike financiranja celotnega javnega zavoda na dolgi rok. “Ukinjanje regionalnih centrov lahko razumemo samo in zgolj kot podaljševanje agonije in reševanje delovnih mest v Ljubljani,” pravijo in k odstopu pozivajo predsednico uprave Natalijo Gorščak in člana uprave Luko Rupnika, če nista kos reševanju finančnih težav.
Ni nova vest, da se je javna RTV Slovenija znašla v velikih likvidnostnih težavah. Uprava pod vodstvom Natalije Gorščak že kar nekaj časa trmari okrog podpisa pogodbe o namenski rabi sredstev za glasbeno produkcijo in programa za narodnostni manjšini, zaradi česar izostaja izplačilo zakonsko določenih sredstev. Spomnimo, da je bila v času prejšnje vlade sprejeta novela zakona o RTVS, v skladu s katero se narodnostni programi sofinancirajo v višini 10 odstotkov zbranega RTV-prispevka, glasbena produkcija pa v višini 4 odstotkov. Ker pa gre za namenska sredstva, se ta lahko porabijo samo za te namene, ne pa za pokrivanje plač vseh zaposlenih na javnem zavodu. Iz tega razloga Urad za narodnosti in kulturno ministrstvo vztrajata pri podpisu pogodbe, ki bi omogočila nadzor in preprečila morebitno nenamensko porabo. Medtem pa vodstvo RTVS zagovarja prepričanje, da zakon sam po sebi predstavlja zadostno podlago in da bi pogodba lahko ogrozila avtonomijo zavoda.
Za redna izplačila plač je javni zavod primoran najemati posojila pri državni zakladnici. Potem ko smo poročali, da se je javni zavod, ki je imel 30. junija letos sklenjenih 1999 pogodb o zaposlitvi, junija ob izplačilu plač zadolžil pri upravljavcu enotnega zakladniškega računa države v višini 8,1 milijona evrov, je Uprava RTVS tik pred izplačilom julijskih plač sporočila, da se je likvidnostni položaj RTV Slovenija bistveno poslabšal. Po navedbah MMC so namreč računali na črpanje 12 milijonov evrov posojila iz denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države, a je Ministrstvo za finance sprejelo odločitev, da v luči prihajajočega rebalansa proračuna 2026 in posledično negotovih razpoložljivih virov vračil posojil RTVS odobri posojilo v višini 9,5 milijona evrov. Ker so prejeli za 2,5 milijona evrov likvidnih sredstev manj, je vodstvo napovedalo sprejemanje dodatnih ukrepov za zagotavljanje tekoče likvidnosti. Domovina je v luči likvidnostnih težav poročala, da želi vodstvo RTVS odpovedati 20 neposrednih športnih prenosov, krčiti oddaje na radiu (manj epizod določenih oddaj ter njihovo krajšanje ali ukinitev), predvajati manj tujih filmov, serij in dokumentarnih oddaj. Na Televiziji Slovenija naj bi regionalni centri predvidoma oktobra ukinili svoja regionalna poročila, prav tako naj ne bi pripravili načrtovanega velikega razvedrilnega šova, temveč produkcijsko manj zahteven format. Napovedano je tudi zmanjšanje sredstev za zunanje sodelavce na spletnem portalu MMC, kar pa posledično prinaša manj prispevkov na portalu kot tudi vsebin na teletekstu in družabnih omrežjih.
“Kovček, generalna, kovček … Čas bi že bil!” pa v luči aktualnega protestnega pisma sporoča novinarka RTV Slovenija Eugenija Carl. Slednja je že pred dnevi izpostavila, da naj bi regionalni centri šli od nekdaj v nos generalni direktorici. “Razlog je znan samo njej. Medtem dela napako za napako. S svojo odločitvijo, da ne podpiše pogodbe o financiranju s prejšnjo vlado, ki je zahtevala samo namensko rabo, je zaposlene spravila v negotov položaj. Ne samo službeni, profesionalni, pač pa tudi osebno eksistencialni,” je med drugim dodala.
