Piše: C. R.
Tranzicijska levica si je glede nasprotovanja interventnemu zakonu polomila zobe in izgubila prvo bitko. In sicer v državnem svetu, ki naj bi izglasoval veto na zakon, vendar ga ni.
Državni svet Republike Slovenije je na pobudo Interesne skupine delojemalcev obravnaval predlog odložilnega veta na Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. izredni seji 11. maja 2026. Že pred sejo Državnega sveta RS je potekala izredna seja pristojne Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predloga odložilnega veta ni podprla.
Predlagateljica odložilnega veta je poudarila, da ZIURS po vsebini ni interventni zakon, temveč obsežen poseg v temeljne sisteme socialne države, ki je bil pripravljen in sprejet brez ustreznega socialnega dialoga ter brez vključitve širše strokovne in zainteresirane javnosti. Po njenem mnenju zakon prinaša rešitve, ki niso razvojne narave, temveč koristijo predvsem ozkemu krogu interesov.
V obrazložitvi predloga odložilnega veta je bilo opozorjeno na hitro in po navedbah predlagateljice nerazumno zakonodajno proceduro. Čeprav je bil zakon vložen po rednem postopku, je njegova obravnava zaradi dveh zahtev za sklic izrednih sej s časovnega vidika potekala primerljivo z nujnim postopkom. Zaradi takšnega postopka je bila po navedbah predstavnikov delojemalcev skoraj v celoti izključena strokovna in širša zainteresirana javnost.
Predlagateljica veta je posebej izpostavila, da zainteresirana javnost sprva ni bila vabljena na sejo skupnega odbora Državnega zbora, zato so morali sindikati možnost predstavitve svojih stališč zahtevati naknadno, pri čemer so za razpravo prejeli le omejen čas. Opozorila je tudi, da zaradi časovnega poteka postopka in nepredvideno hitrega sklica seje matičnega odbora Državnega zbora niti Državni svet niti njegove pristojne komisije niso mogli pravočasno oblikovati svojega mnenja. S tem je bilo po navedbah predlagateljice Državnemu svetu onemogočeno izvajanje ene njegovih ključnih ustavnih pristojnosti.
V obrazložitvi je bila izpostavljena tudi spornost uporabe t. i. omnibus zakonodajne tehnike, saj zakon združuje številne vsebinsko nepovezane spremembe s področij davčne politike, socialne varnosti, zdravstva, trga dela in gostinstva. Po navedbah predlagateljice je bil takšen pristop uporabljen tudi z namenom omejitve možnosti zakonodajnega referenduma, saj zakon vsebuje določbe s področja davkov in drugih obveznih dajatev, za katere referendum praviloma ni dopusten.
Predlagateljica odložilnega veta je opozorila tudi na morebitno ustavno spornost nekaterih določb. Med njimi so predvideno avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ureditev regresnih zahtevkov in začasno prenehanje uporabe celotnega novega zakona o gostinstvu.
Po navedbah predlagateljice zakon prinaša številna tveganja za stabilnost ključnih družbenih podsistemov in lahko povzroči resne posledice za javne finance, ki bi lahko imele za posledico nujne posege v pravice iz javnih sredstev ter vplivale na obseg in/ali kakovost javnih storitev.
V predlogu za odložilni veto je Interesna skupina delojemalcev dodatno poudarila, da mora Državni svet kot varuh ustavne ureditve opozoriti na nedopustno izločanje socialnih partnerjev in Državnega sveta iz zakonodajnega postopka ter na nevarnost sprejemanja sistemskih sprememb brez ustreznega družbenega soglasja.
Državni svetniki po opravljeni razpravi zahteve, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), niso sprejeli, saj potrebna večina za sprejem zahteve ni bila dosežena (14 glasov ZA, 21 glasov PROTI).
Naslednja možnost, ki ostaja nasprotnikom, je tako referendum. Za vložitev zahteve za razpis referenduma so menda zbrali 47 tisoč podpisov, za začetek postopka jih je sicer potrebnih 2500 podpisov. Če bo DZ referendumsko pobudo na podlagi ustavne prepovedi, predlagateljem referenduma ostaja še ustavno sodišče.
Posnetek seje je dostopen na povezavi:
