Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je statistična raziskava pokazala, da so od leta 1990 dalje pa do danes stranke, ki ne spadajo v levo-tranzicijski tabor, vladale le dobro četrtino 36-letnega obdobja. Zato ne drži, da so za sedanje stanje enako krivi levi in desni. Ali se v Sloveniji izrisuje nova pomlad? Usklajevanje koalicijske pogodbe kaže na to, prav tako sprejem interventnega zakona, a odpor starih sil je že zdaj zelo močan. Očitno je, da v času, ko se Golobova vlada pripravlja na odhod, njeni člani raje odhajajo na dopuste kot da bi opravljali nujno potrebne tekoče posle. Postavlja se vprašanje, ali bodo organi pregona vzeli pod drobnogled dosedanjo infrastrukturno ministrico in novopečeno poslanko Svobode Alenko Bratušek, ki s prstom zelo rada kaže na druge. V intervjujih za Demokracijo sta spregovorila ekonomist dr. Rok Spruk ter literarni zgodovinar dr. Denis Poniž, slednji predvsem razgalja povsem sprevrženo naravo dosedanjega vladanja ter izraža upanje, da bodo mlajše generacije odrekle poslušnost levičarjem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Pahorjeva vlada je preko t. i. levega trojčka z »obveznim dodatkom« Erjavčeve upokojenske stranke doživela svoj »Waterloo« šele z izstopom Golobičeve stranke Zares iz koalicije, kar je konec leta 2011 pripeljalo do predčasnih volitev. Očitno namerno, saj so takrat že pripravljali Zorana Jankovića za vstop v politiko na državni ravni z instant stranko Pozitivna Slovenija, od katere se je kasneje odcepila frakcija Alenke Bratušek. Ne glede na prvo mesto Jankovićeve stranke na volitvah pa je vlado najprej sestavil Janez Janša, a le za dobro leto, saj so ga ob pomoči »ljudskih vstaj« ter Klemenčičevega poročila sklatili z oblasti tako, da so Gregorja Viranta »prestopili«, z njim pa tudi Karla Erjavca. Sledile so nove predčasne volitve leta 2014, tokrat z novim projektom »instant« stranke Mira Cerarja, v tem času pa je globoka država preko pravosodja potencirala afero Patria z obsodbo Janeza Janše na krivično zaporno kazen. Leta 2018 pa je SDS znova dosegla prvo mesto, a je vlado najprej sestavil Marjan Šarec s svojo »antijanša« koalicijo in jo vodil vse do svoje resignacije tik pred pandemijo covida-19. Janša se je takrat še tretjič povzpel na premiersko funkcijo, a le do volitev 2022, ko smo dobili skrajno levičarsko koalicijo. V času njenega vladanja so sindikati in nevladne organizacije v glavnem počivali, razen takrat, ko je bilo treba »sesati« javni denar.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Republika Slovenija na pragu nove politične pomladi
Slovenija se nahaja na usodnem razpotju, kjer se lomijo kopja med preteklostjo, ujeto v birokratske spone in ideološke eksperimente, ter prihodnostjo, ki obeta svobodo, varnost in blaginjo. Po obdobju razvojne stagnacije, ko je država izgubljala korak s svojimi srednjeevropskimi sosedami, se na obzorju jasno izrisuje obris nove, močne in vsebinsko poenotene desnosredinske koalicije. Pod izkušenim vodstvom Janeza Janše so stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati dosegle zgodovinsko stopnjo soglasja o prihodnosti naše domovine. Skupna Izhodišča za oblikovanje koalicije za mandatno obdobje 2026–2030, kot se imenuje uradni dokument, niso zgolj predvolilne obljube, temveč premišljen strateški načrt za demontažo globoke države in vzpostavitev pogojev, v katerih bo slovenski človek končno spet postal gospodar svoje usode.
Intervjuja: dr. Rok Spruk in dr. Denis Poniž
»Največja nevarnost je razkorak med uradno retoriko in dejanskim stanjem javnih financ. Fiskalna matematika je neusmiljena. Fiskalna stabilnost ni samo trenutni primanjkljaj ali dolg v BDP. Ključno je, ali država ustvarja trajne obveznosti, ki jih prihodnja rast produktivnosti ne bo mogla financirati brez višjih davkov ali dodatnega dolga. Tu je Slovenija vse bolj problematična,« je v intervjuju za Demokracijo dejal ekonomist dr. Rok Spruk, ki pravi, da Slovenija potrebuje razvojni šok.
Esejist, pesnik in literarni zgodovinar dr. Denis Poniž pa je v intervjuju povsem razgalil moralno zavrženost dosedanjih gospodarjev Slovenije. Zlasti je kritičen do ministrstva za kulturo. »Tovarišica ministrica /Asta Vrečko/ je z obema rokama zgrabila priložnost, da sebi in svojim, ki so se namnožili kot uši, omogoči kar se da lagodno in bogato življenje, doma in v tujini, da se »njeni« pomastijo s takimi projekti, kot sta bila Frankfurtski knjižni sejem in Evropska prestolnica kulture 2025, in še veliko bi se našlo,« je povedal.
Dopustovanje pomembnejše od državnih poslov
Medtem ko se Evropa sooča z odločilnimi pogajanji o novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034, vojno v Ukrajini, negotovostjo ameriške zaveze in nestabilnostjo na južnem Kavkazu, si slovensko vodstvo preprosto vzame dopust. Robert Golob (v odhajanju) in Nataša Pirc Musar sta v kratkem času izostala kar od treh pomembnih mednarodnih srečanj: neformalnega vrha v Cipru (23.–24. april), Foruma treh morij v Dubrovniku (28.–29. april) ter 8. srečanja Evropske politične skupnosti v Erevanu (4.–5. maj). Tu seveda ne gre za naključje, ampak za vzorec pasivnosti, skromnih ambicij in podcenjevanja nacionalnega interesa Slovenije v ključnem geopolitičnem obdobju.
»Ta mi je povedal direkt, kje Alenka krade.«
V marcu 2026 je na Facebookovem profilu »Maske padajo #nismofejk« zaokrožila serija avdioposnetkov, ki so razkrili zakulisje Gibanja Svoboda. Eden najbolj eksplozivnih je pogovor med nekdanjo generalno sekretarko stranke Vesno Vuković in generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl. S posnetka so razvidne oziroma slišne jasne izjave: »En Tičar … ta mi je povedal direkt, kje Alenka krade.« Šlo naj bi za ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki naj bi prek podjetja Mind inženiring iz Ormoža (lastnik Mitja Kosec, sorodnik Dejana Jurkoviča z Direkcije za infrastrukturo – DRSI) in državne družbe 2TDK pri projektu drugi tir »dvignila« okoli 2,5 milijona evrov javnih sredstev. Denar naj bi tekel prek pogodbe za dodaten »supernadzor« nad projektom, čeprav že obstaja redni nadzornik.
Bo uprava Darsa končno prevzela odgovornost?
Po podatkih policije in Darsa se je na približno 15 kilometrov dolgem odseku med Postojno in Razdrtim v zadnjih dveh mesecih zgodilo kar 47 prometnih nesreč. Samo med prvomajskimi prazniki jih je bilo enajst, v začetku maja pa je promet dodatno ohromila nesreča tovornjaka, ki se je pri delovni zapori prevrnil in oplazil avtobus. Avtocesta je bila zaprta več ur, nastale pa so večkilometrske kolone, ki so segale daleč po primorskem kraku. Zaradi serije nesreč je Dars celo napovedal začasno zaprtje uvoza Postojna proti Kopru. Povod za odločitev je bilo sedem nesreč v zgolj štirih dneh, pri eni od njih je bilo potrebno tudi helikoptersko posredovanje. Pri Darsu sicer trdijo, da gre predvsem za preveč pogosto neprilagojeno hitrost, neupoštevanje varnostne razdalje ter neustvarjanje reševalnega pasu in tudi utrujenost od vožnje, a zdi se, da skušajo odgovorni predvsem zmanjšati lastno odgovornost zaradi močne obremenitve avtocest, ki je posledica letošnjih del.
Luksuz za zapornike, bolniki brez klim!
Uradno odprtje novega zaporskega kompleksa v Dobrunjah na obrobju Ljubljane pomeni zaključek največje in finančno najobsežnejše investicije v slovenski zaporski sistem v zgodovini samostojne države. Projekt, katerega gradnja je intenzivno potekala od jeseni 2022, je Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije stal približno 86,5 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Novi moški zapor se razprostira na skoraj 26.000 kvadratnih metrih tlorisnih površin in prinaša uradno prostorsko zmogljivost za namestitev 388 zaprtih oseb. Ob uradnem prerezu traku in prevzemu objekta s strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) pa se je v javnosti in političnem prostoru nemudoma razvila ostra razprava. Finančni podatki namreč razkrivajo, da statistični strošek investicije znaša približno 221.650 evrov na posamezno zaporsko mesto, kar je sprožilo nemalo vprašanj o smiselnosti porabe proračunskega denarja. Ta visok znesek je javno mnenje razdelil na dva pola ter spodbudil primerjave z drugimi javnimi področji, ki se soočajo s hudo finančno podhranjenostjo.
V novi Demokraciji objavljamo številne pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Nina Žoher, Tanja Brkić, Matevž Tomšič, Stane Granda, Vinko Gorenak in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
