Piše: Angel Polajnko
DARS se je odločil, da bo naredil prometnim zamaškom na avtocestah konec. To naj bi storil s širitvijo avtocest in štiripasovnic na šestpasovnic, se pravi z dograditvijo še dveh dodatnih pasov na najbolj obremenjenih avtocestnih odsekih.
Odločitev je nepremišljena. Najbolj obremenjeni avtocestni odseki so že sedaj preobremenjeni in dodatni pasovi ne bodo bistveno izboljšali prometne razmer. Vprašanje je, ali je širitev sploh možno narediti povsod tam kjer je nujno potrebna. In seveda potrebno je oceniti, ali se to izplača. Tukaj je potrebno všteti poleg gradbenih del tudi zastoje in ceno prometnih nesreč,ki ob delih pod prometom zanesljivo bodo. Prav zastoji so ovira, ki utegne Slovenijo za nekaj časa prometno popolnoma paralizirati in povzročiti ogromno gospodarsko škodo.
Zato bi bilo potrebno pred odločitvijo o širitvi avtocest izdelati prometno študijo in preveriti, ali je širitev sploh možna? V vsakem primeru pa mora študija pokazati, katere ukrepe vse je potrebnoizvesti pred pričetkom širitev avtocest.
Vemo, da bodo gradbiščne ovire upočasnile promet in povzročale zastoje, s tem pa ospodaesko škodo. Ali si lahko zastoje privoščimo in s tem gospodarsko škodo je potrebno preveriti in pridobiti soglasje gospodarstva, zlasti luke Koper, ki je eden bistvenih generatorjev tovornega tranzitnega prometa.
Prometne ovire na Primorski avtocesti, kjer so se zgodili dve hudi prometni nesreči očitno nista ustrezali standardom in so primarni vzrok za to, da je do nih prišlo.
Na avtocesti je minimalna dovoljena hitrost 60km/h, kar po dosegljivih informcijah ni zagotovljeno na predmetnem odseku. Omenjeno je namreč, da sta urejena dva prometna pasova z eno smer in sicer širine 3,00 m in drugi celo manj kot 3,00 m. Hitrost določa širino voznih pasov in v primeru avtocestnega odseka , kjer sta se zgodili prometni nesreči ne omogočata minimalne dopustne hitrosti. Takšna ureditev prometa je nedopustna.
DARS bi moral poiskati ustreznejšo in zakonito rešitev. Tukaj pa se srečamo s širšo problematiko, o kateri se v Sloveniji ne govori,kaj šele, da bi se z njo začeli resno ukvarjati. Ve se, da ja promet prerasel avtocestno omrežje in je že lep del avtocestnega omrežja preobremenjen.Zato nastajajo zastoji in vse pogostejše so prometne nesreče, ki jih preobremenjenost povzroča. Premalo in nepošteno je nesreče pripisati nevestnim voznikom. Priznati je potrebno, da je eden bistvenih vzrokov preobremenjenost. Jasen in hiter odgovore na to vprašanje je, zgraditi še en avtocestni križ, čim bolj vzporeden s sedanjim.
Seveda pa je realizacija tega zelo težka in skoraj neizvedljiva. Sedani avtocestni križ je bil zasnovan v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in še danes dokončan.
Ponovitev izgradnje z enakim časovnim okvirjem je utopična, rešitev mora biti bistveno hitrejša.
Potrebno je nemudoma pristopiti k študiji,ki mora prikazati optimalne rešitve, med katerimi je zanesljivo izgradnja novih avtocestnih odsekov, kjer bo prav gotovo prioriteto dobila druga Ljubljanska obvoznica.Razmisliti bo tudi potrebno, da se sedanja kategorizacija cest v Sloveniji spremeni in da postanejo vzporeden regionalne ceste ponovno glavne ceste in se jih prične izboljševati, tako da lahko postanejo obvozne ceste avtocestam in lajšajo prometne zagate, da izgradnje avtocestnih odsekov.
Brez prometne študije in splošnega konsenza je idejo o širitvi avtocestnega omrežja potrebno ustaviti in najprej domisliti kaj je možno narediti.
Tako brutalni posegi, kot je ta, na katerem sta se zgodili hudi prometni nesreči je nedopusten in celo nezakonit.
