Piše: Vančo K. Tegov
Dober mesec po volitvah v Državni zbor in prav toliko časa po koncu volilne kampanje slišimo – tokrat na podlagi preverjenih in utemeljenih podatkov –, da vodenje države in posameznih resorjev ni le slabo, temveč katastrofalno. Posledice tega ravnanja že puščajo za seboj kaos in razkroj.
Odsotnost Roberta Goloba z neformalnih pogovorov Evropske komisije na Cipru je zgovoren primer tega vedenja. Na teh srečanjih, ki so sicer označena kot neformalna, se kljub vsemu da veliko postoriti – če imaš državniški format. Euractiv je pred kratkim poročal o internem dokumentu Evropskega parlamenta, ki vsebuje izračune učinka novega predloga proračuna EU na področju kohezije in kmetijstva (povezovanje obeh politik pod eno streho). Po aktualnem predlogu bi Slovenija skupaj z Irsko izgubila največ – kar 13 odstotkov. Po naših informacijah so objavljene številke za Slovenijo točne. Zato se poraja vprašanje, ali Golobova odsotnost izhaja iz netaktnosti ali pa iz preprostega strahu pred morebitnimi kasnejšimi nadzornimi mehanizmi, ki bi razkrili drugačno usmerjanje denarnih tokov.
Bedno, škodljivo in izdajalsko vedenje Roberta Goloba je očitno
Pogajanja o naslednjem večletnem proračunu EU in novi sedemletni finančni perspektivi se bodo v prihodnjih tednih in mesecih morala pospešiti, če želimo doseči cilj, da se pogajanja zaključijo do konca leta. Do zdaj so razprave večinoma ostale na tehnični ravni, a neformalno srečanje voditeljev EU na Cipru aprila bi lahko razprave preneslo na politično raven. Tudi tukaj Goloba ni bilo – in zelo verjetno ga ne bo niti v preostalem času do primopredaje te polomije in sramotne »erbe«. Roberto, kje je tvoja odločnost? Si postal politični evnuh brez jajc?
V tem času bodo zakonodajalci Evropskega parlamenta naslednji teden razpravljali in predvidoma do konca aprila ali maja sprejeli vmesno poročilo, ki naj bi Svetu in Komisiji zagotovilo politično usmeritev. Ti pa boš pod tekočimi posli razumel le plavanje v tekoči vodi – v političnem smislu utekočinjena oblika političnih »jajc«. Karakter brez cojones, brez vsebine.
Nagla prekinitev roka za prvega relativnega zmagovalca, ki je zbral največ poslanskih mest v že konstituiranem Državnem zboru, s strani predsednice republike je še ena medla – če ne naravnost nizkotna – poteza. To dejanje je v nasprotju s prakso in dobrim okusom, ki bi moral spremljati funkcijo, ki jo zaseda Nataša Pirc Musar kot predsednica Republike Slovenije. Zato je prav, da za zdaj ni nobene naglice s strani morebitnega drugega kandidata za sestavo vlade. Ta kandidat zelo smotrno, zbrano in preudarno posluša, bere, analizira in dopušča, da javnost sliši in izve, kaj so pravzaprav »skuhali« dosedanji vsevedni oblastniki, zakonodajalci in samooklicani poznavalci. Sedaj, ko se na njihovo vodenje ne gleda več skozi rožnata očala, se jim hiša iz kart sesuva pred očmi. Naenkrat so utrujeni, naveličani in zavedeni.
Prevzem in vodenje razmajane, na tisoče mest preluknjane barke, imenovane Slovenija, bo zelo zahtevno
Čas, ki sledi, je izjemno pomemben z več vidikov. Predvsem zaradi napačnega dojemanja tistega dela državljanov in strokovnjakov, ki želijo državo ter njen gospodarski in družbeni ustroj spremeniti v nevzdržen sistem. Sistem, v katerem se najbolj propulzivne dejavnosti – tiste, ki v resnici držijo državo pokonci – prekomerno obremenjujejo, da se lahko vzdržuje nabrekli nematerialni sektor. Javnost mora razumeti temeljno resnico: država obstaja zato, ker se v njej dela, proizvaja, prodaja in porablja – ne obratno. Ne moremo imeti sistema, v katerem tisti, ki ustvarja, na koncu prejme manj od tistega, ki živi od dajatev.
Sistem v Sloveniji je izmozgan do skrajnosti in nima več »špage«
Veliko bo treba postoriti: popraviti, stabilizirati in ponovno skalibrirati. Znanja je dovolj. Prave volje tudi. Edini nematerialni dejavnik, na katerega bo moral računati bodoči upravljavec, je potrpljenje. Kdor resnično želi stabilnost, varnost in neovirano – celo stimulirano – ustvarjalnost, bo vedel, kaj mora storiti. Za boljši jutrišnji dan.
