Piše: Vida Kocjan
Podatki Statističnega urada RS (Surs) za februar kažejo padec izvoza za skoraj 39 odstotkov, kar je eden najhujših mesečnih upadov v zadnjih letih. Rezultati so katastrofalni.
Razlogi so tudi zunanji, vendar pa je veliko notranjih. Slovensko gospodarstvo namreč izgublja konkurenčnost zaradi visokih davkov in tudi drugih stroškov. Rast plač je močnejša od produktivnosti. Stroški energije in surovin so zelo visoki. Premalo je diverzifikacije in prevelika je odvisnost od nekaj velikih podjetij, denimo na področju farmacije in avtomobilskih delov. Slovenijo zaznamujejo tudi nizke investicije v raziskave in razvoj ter digitalizacijo. Država na tem področju izgublja v primerjavi s tekmicami, kot so na primer Češka, Poljska in Madžarska. Črpanje evropskih sredstev je prenizko, Slovenija se nahaja na zadnjih mestih med državami EU.
Podatki kažejo, da stagnira (nazaduje) izvoz v države EU, predvsem pa v države zunaj EU. Stvari so bile doslej nekoliko ublažene s posli z zdravili s Švico, vendar pa to ni trajnosten model.
Številke so neizprosne
Februarja je Slovenija izvozila za 5,2 milijarde evrov blaga in storitev. Vrednostno je bilo to za 38,9 odstotka manj kot pred enim letom. V okviru tega je bil izvoz v nečlanice EU nižji za kar 56,7 odstotka. Največji vpliv na znižanje vrednosti izvoza so imeli posli oplemenitenja. Ti obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resnično izboljšan izdelek. Pri tem smo, kot že zapisano, preveč odvisni od drugih. V letošnjem februarju je bila vrednost teh poslov nizka.
Zmanjšal se je tudi uvoz. Tega je bilo za 5,8 milijarde evrov, vrednostno je upadel za skoraj desetino (9,7 odstotka). Vrednost uvoza iz članic EU se je znižala za 1,3 odstotka, iz nečlanic pa upadla izraziteje, za 16,1 odstotka. Brez poslov oplemenitenja se je uvoz iz slednjih zvišal za 1,7 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 89,8-odstotna. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je znašal 0,6 milijarde evrov.
Kaj pomeni nizek izvoz?
Nizek izvoz pomeni negativen prispevek neto izvoza k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Rast slednjega je že lani znašala manj kot odstotek, letos bo še nižja. Lansko rast, ki še ni niti dokončno potrjena, pa je podpirala predvsem domača potrošnja, kar tudi ni rešitev.
Posledice bistveno manjšega izvoza se bodo odrazile tudi v tveganju za zaposlenost v industriji. Pravzaprav v proizvodnji že čudimo upad.
Če se bo upad izvoza nadaljeval, bomo priča tudi velikemu pritisku na javne finance – izvozna podjetja bodo namreč v državni proračun vplačala manj davkov.
Ob tem tudi ni zanemarljivo, da Slovenija s takšnimi trendi tvega še večji zaostanek za srednjeevropskimi konkurenti.
Krivda odhajajočih vladajočih
Vse navedeno kaže, da je pri vsem tem velika krivda za porazno stanje na odhajajoči vladni koaliciji (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba. Posledice bomo čutili prav vsi.
Golobova vlada je namreč preveč stavila na domačo potrošnjo in javne investicije ter premalo na izvozno konkurenčnost. Premalo je bilo ukrepov za zmanjšanje stroškov dela, izboljšanje poslovnega okolja in privabljanje tujih investicij v visoko tehnologijo.
V gospodarskih združenjih so vlado na vse to nenehno opozarjali, vendar zaman. Golobovi so ignorirali celo opozorila lastnega urada, to je Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), in Banke Slovenije. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je Slovenijo opozarjala tudi na izgubo tržnega deleža v EU. Za vse to Robertu Golobu in njegovim ni bilo mar. Preveval pa jih je prevelik optimizem glede t. i. zelenega prehoda, pri čemer izvoznikom niso nudili realne podpore.
Drastičen upad izvoza v začetku leta 2026 je tako veliko opozorilo. Ne gre zgolj za statistično anomalijo, kakor bi morda kdo rad verjel. Pravzaprav se (odhajajoči) vladajoči na zadnji podatek Sursa sploh niso odzvali.
Odzivi in opozorila gospodarstva
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je eden najglasnejših kritikov. Opozarja, da gospodarska rast pada, proizvodnja se krči, dobički podjetij se zmanjšujejo, glavni vzrok pa je padec v industriji oz. slabšanje izvozne konkurenčnosti.
GZS poudarja, da je Slovenija zelo odprto, izvozno naravnano gospodarstvo, zato šibkost v EU (zlasti v Nemčiji; avtomobilska industrija) hitro udari po nas. Pozivajo k nujnim ukrepom: davčni reformi, razbremenitvi dela in podjetij, izboljšanju poslovnega okolja ter stabilni razvojni vladi. Brez tega Slovenija ne bo dohitela EU. V začetku leta 2026 so opozorili tudi na prekomerne dvige minimalne plače, ki dodatno obremenjujejo izvoznike.
Banka Slovenije (BS) v Pregledu makroekonomskih gibanj (marec 2026) opozarja, da se je realni izvoz blaga v letu 2025 zmanjšal zaradi šibkega tujega povpraševanja in poslabšanja zunanje konkurenčnosti. Prvi podatki za leto 2026 pa kažejo nadaljnje krčenje blagovnega izvoza. Opozarjajo, da podjetja v predelovalnih dejavnostih februarja 2026 niso zaznala večje rasti izvoznih naročil. Opozarjajo tudi na razhajanje med javnim in zasebnim sektorjem (rast zaposlenosti le v javnem, krčenje v zasebnem/industrijskem) ter na stroškovne pritiske (višji stroški dela, ki se prenašajo v cene).
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi (marec 2026) priznava težave. Navajajo, da bo izvozni sektor postopno okreval, a izzivi prestrukturiranja in stroškovni pritiski ostajajo. Napoved rasti BDP za leto 2026 so znižali na 2 odstotka. Opozarjajo na negativen prispevek neto izvoza k rasti BDP in na tveganja (geopolitika, trgovinske vojne, konkurenca iz Kitajske). Kljub temu stavijo na okrevanje tujega povpraševanja (zlasti Nemčija in Avstrija) in dokončanje investicij v farmacijo ter avtomobilsko industrijo.
