Piše: Vida Kocjan
Ko je Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) po volitvah aprila 2022 prevzela oblast, je obljubljala reševanje daljših čakalnih dob v zdravstvu. Večina se še spomni tiste ihtavosti: 30 dni do specialista in podobno. Namesto tega smo dobili bistveno daljše čakalne dobe, napade na zdravnike, zmerjanje in najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini, protiustavno omejevanje pravice do stavke in razpad dialoga.
Ustavno sodišče je marca 2026 v zadevi U-I-91/24 delno razveljavilo ključne določbe zakona o zdravniški službi, a škoda je že storjena. Čakalne dobe so se drastično podaljšale, škoda za bolnike je neizmerna.
Usodna napaka: vojna z zdravniki
Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) je v času svojega arogantnega vladanja ignorirala vse obljube. Pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides naj bi uradno sicer potekala, a brez prave volje. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje po volji in izbiri Roberta Goloba, je namreč raje klepetala z direktorji bolnišnic in drugimi sindikati, še najraje pa s skrajnimi predstavniki levičarskih nevladnih organizacij, kot sta Dušan Keber in Jaša Jenull. Tadva sta bila tudi prva, s katerima se je po nastopu mandata srečala. Torej, ne z zdravniki, pač pa z ideološkimi levičarskimi aktivisti. Ti so ji bili vodilo, zagotavljali so ji lagodno »vladanje«.
Ker so v sindikatu zahtevali svoje in ker izpolnjevanje obljub Golobove vlade iz začetka mandata ter pogajanja niso stekli, je vlada izbrala zakonski pritisk. Pritisk močnejšega. Razširila je »minimum delovnega procesa« in omejila dodatno delo zdravnikov. Sindikat Fides je šel na Ustavno sodišče RS, to je po približno dveh letih vladne odločitve razglasilo za prekomeren poseg v pravico do stavke. Pravica do stavke je v Sloveniji opredeljena v 77. členu ustave. Zdaj ima državni zbor leto dni časa (do marca 2027), da neustavno odločbo Golobove vlade odpravi.
Zmerjanje zdravnikov, izživljanje
To pa ni bilo edino, kar se je dogajalo v Golobovem mandatu, ki bo v odšel kot daleč najslabši doslej v zgodovini samostojne Slovenije. Golob je zdravnike, ki delajo v javnem in zasebnem sektorju, označil za »parazite na sistemu«. Izjava je del strategije, s katero je vlada želela obrniti javno mnenje: zdravniki niso žrtve sistema, ampak njegovi izkoriščevalci, naj bi bilo sporočilo tega, kar so počeli. Levica in del SD sta to ideološko podprla: zasebna praksa je »izkoriščanje javnega denarja«, »dvoživkarji« pa so glavni krivec za čakalne dobe. Slednje pa je bilo ustvarjanje razrednega sovražnika. Zdravniki so ob takšni vojni umikali soglasja za nadurno delo.
Čakalne dobe in ZZZS
Glavni razlogi za podaljšanje čakalnih vrst pa so sistemski, Golobovi tega niso reševali. Priča smo velikemu pomanjkanju kadra, slabi organizaciji, staranju prebivalstva in neučinkovitemu Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ne nujno po tem vrstnem redu. Okorel ZZZS, voden in nedotakljiv na način socialistične dogme, je namreč pomemben del sistema – sklepa pogodbe, določa programe in nadzira čakalne sezname. Golobova vlada v ZZZS ni posegla. Namesto tega se je šla vojno z zdravniki in levičarsko delitev na javno in zasebno zdravstvo. Kot da ni vseeno, kdo zdravstveno oskrbi državljane. Na prvem mestu bi moral biti pacient, bolnik. Tega ni bilo, namesto tega smo bili priča veliki zmedi.
Korupcijo »naših« podpirali, ne preganjali
Tudi korupcije v zdravstvu Golobovi niso preganjali. Eden najbolj simboličnih in kritičnih ukrepov Golobove vlade je bila namreč takojšnja ukinitev Urada Vlade RS za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme (t. i. urad za referenčne cene). Janševa vlada ga je ustanovila leta 2022 z novelo zakona o javnem naročanju prav zato, da bi primerjala nabavne cene v Sloveniji z EU-državami in preprečila preplačevanje. Golobova vlada ga je ukinila že jeseni 2022 z interventnim zakonom. Poznavalci so to označili za vrnitev »zdravstvene mafije« – lobijev, ki sklepajo donosne posle z državo. Brez centralne evidence cen namreč manjka pritisk na dobavitelje, tveganja korupcije pri javnih naročilih pa ostajajo velika. Eden od primerov je nakup žilnih opornic. V Sloveniji so te približno štirikrat preplačane glede na cene v EU, kakor se je to izkazalo v primeru Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto. SB vodi direktorica iz vrst stranke SD, ki je tudi tesno povezana z Robertom Golobom.
Golobova vlada je tako z ukinitvijo orodja za transparentnost (odbora za cene) pokazala svojo prioritetno usmeritev: manj nadzora, več prostora za stare prakse. Ampak to je veljalo samo za »naše«, za izbrance sistema globoke države.
Posebno hudo na področju ortopedije
Ortopedija je eden najbolj prizadetih segmentov slovenskega zdravstva. Po podatkih iz aprila 2026 se na prvi ortopedski pregled čaka tudi do 664 dni. Za zahtevnejše posege (npr. operacija rame, hrbtenice) tudi od 400 do 950 dni. Podatki so katastrofalni. Zdravniki ne smejo delati, bolniki pa jemljejo močne protibolečinske tablete in počasi postajajo invalidi. Dogaja se, da nekateri v skrbi za svoje zdravje operacije v polnosti plačujejo. Tudi do 10 tisoč evrov za operacijo kolka, na primer. Pri tem ob polnem zdravstvenem zavarovanju najemajo celo posojila, zgolj zato, da se izognejo velikim bolečinam in dodatnim okvaram zdravja.
Spomnimo. Vlada je konec decembra 2025 (tik pred prazniki) z uredbo omejila programe koncesionarjem – med drugim artroskopske operacije rame, operacije hrbtenice, endoproteze kolena in kolka.
Golob in Gabrova preskakovala vrste
Medtem ko se je vlada javno vojskovala z zdravniki zaradi »dvoživkarstva«, so se pojavili očitki, da sta Robert Golob in Tina Gaber preskakovala čakalne vrste v UKC Ljubljana. Pregledi »mimo vrste«, zaprta vrata, vse to je tipičen primer elitizma. Vlada se ni jasno opravičila. Dokazov o dvojnih merilih je več kot dovolj. Enaka pravila za »navadne« paciente, drugačna za politično elito. Takšna hipokrizija uničuje zaupanje bolj kot katera koli stavka.
Lekcija, ki je Golobovi niso hoteli upoštevati
Slovenija in Avstrija imata podobna izhodišča: obe uporabljata Bismarckov model socialnega zavarovanja. A v praksi je Avstrija daleč pred nami po dostopnosti, učinkovitosti in zadovoljstvu pacientov. Razlika ni le v denarju, temveč predvsem v organizaciji, integraciji javnega in zasebnega sektorja ter politični volji za reforme. Preverili smo podatke za ortopedijo. V Avstriji je mediana čakalne dobe za elektivne operacije kolka približno 62 dni, za koleno približno 59 dni. V javnem sistemu so čakalne dobe sicer daljše kot v zasebnem (kjer so lahko le nekaj dni), a tudi v javnem so bistveno krajše kot v Sloveniji. Avstrija kaže, da lahko solidarni sistem deluje učinkovito, če dovoli zasebno iniciativo in se izogiba ideološkim bojem. Slovenija ima podoben model, a ga je v letih 2022–2026 uničila s svojimi skrajno levičarskimi političnimi odločitvami.
Cena skrajno levičarske ideologije
Golobova zdravstvena politika ni bila zgolj neuspeh, bila je sistemska napaka. Namesto da bi zdravnike obravnavala kot partnerje pri reševanju krize, jih je spremenila v sovražnike. Namesto da bi krepila transparentnost, jo je zmanjšala. Namesto da bi skrajšala čakalne dobe (tudi v ortopediji, kjer so operacije kolena in kolka ključne za kakovost življenja starejšega prebivalstva), jih je podaljšala. Pacienti so postali talci ideološkega spopada.
Ustavno sodišče je zdaj postavilo mejo, a škoda glede zaupanja in samega zdravstvenega sistema bo trajala leta. V demokratični državi takšno vodenje ni sprejemljivo. Pokaže tudi, kako hitro lahko politična aroganca in ideologija uničita najobčutljivejši del javne službe.
Velika pričakovanja
Desne stranke v programih za volitve 2026 napovedujejo nasprotno od tega, čemur smo bili priča pod ideološko zaslepljeno levičarsko Golobovo vlado. Program za v prihodnje je: »denar sledi pacientu«, vključitev vseh izvajalcev (javni + zasebni), manj birokracije pri ZZZS in vračanje transparentnosti v nabave. Če sestavijo vlado, bo to prva prioriteta. Številni težko čakajo na ta trenutek. Pričakovanja so zelo velika in polna upanja na velike spremembe tudi na področju zdravstva.
Odziv sindikata Fides na odločitev Ustavnega sodišča RS
»V sindikatu Fides smo ves čas poudarjali, da naša stavka ni bila uperjena proti pacientom. Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena.« Tako so v odzivu na odločbo ustavnega sodišča med drugim zapisali v sindikatu Fides in dodali, da odločbo razumejo kot potrditev stališč zdravnikov. Predstavlja priložnost, da se v prihodnje vprašanja v zdravstvu rešujejo drugače – z dialogom, ob spoštovanju ustave in v korist tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.
