Piše: Gašper Blažič
V ponedeljek, 20. aprila, je predsednica republike Nataša Pirc Musar opravila pogovore s predstavniki parlamentarnih strank glede bodoče sestave vlade.
Očitno ta krog pogovorov (še) ni prinesel dogovora o sestavi vlade, vsaj tako je mogoče razumeti izjave predsednice republike. Je pa puško v koruzo že vrgel Robert Golob, ki je medijem dajal izjave, češ da se veseli dela v opoziciji. Očitno je to posledica boleče klofute s strani Demokratov, ki so se prejšnji teden umaknili iz pogajanj. Na drugi strani pa še ni znano, ali lahko pride do sestave desnosredinske koalicije. Vsekakor naj bi se pogovori predsednice z vodji poslanskih skupin še nadaljevali.
Kot je mogoče razumeti iz izjav, so odprte vse opcije – tudi takšna, da bi vlado prevzela »tretja oseba«. Ali nekdo drug od prvakov parlamentarnih strank, botri globoke države pa še vedno računajo tudi na izkušeno Alenko Bratušek, ki ji je tokrat uspelo osvojiti poslanski sedež. Možna je celo začasna tehnična vlada, ki bi nekoliko zamaknila datum predčasnih volitev. Takšni scenariji so možni, če do dogovora o »redni« vladi ne bo prišlo. Golob denimo ni več prepričan, če bo lahko še nadaljeval pogajanja z Demokrati in Resnico, saj je v svojem odzivu očitno šel predaleč. Ko so mu namreč Demokrati dali košarico, je znova robantil o »prevari« in na račun Demokratov, že prej pa na račun Resnice, izrekel nekaj krepkih.
Na drugi strani pa je predsednik SDS Janez Janša zelo zadržan, saj pravi, da SDS ne sestavlja vlade, pripravljena je iti celo v opozicijo, ne izključuje niti novih volitev. No, tudi če res pride do novih predčasnih volitev, pa bo morala sedanja sestava DZ opraviti tri pomembne naloge: najprej spremeniti zakon o vladi in sicer z zmanjšanjem števila ministrstev. No, zanimivo je, da tudi Svoboda predlaga zmanjšanje, čeprav je v prejšnjem mandatu dejansko potegnila obratno potezo in v tej zadevi celo zmagala na referendumu. Izredno sejo o tem vprašanju je sicer predlagala SDS. Prav tako bodo morali poslanci sprejeti krizni interventni zakon, kar je očitno posledica neverjetnega trošenja dosedanje vlade, ki je za predvolilne bombončke porabila vse proračunske rezerve. Tretja pomembna naloga pa je sprememba volilnega zakona, za to se zavzema tudi Janša. Za takšno spremembo je sicer potrebno doseči ustavno večino, saj bi to pomenilo spremembo ustave in sanacijo rokohitrske odločitve poslanske večine iz leta 2000, ko je v ustavo zapisala proporcionalni sistem. Že tako ali tako pa bo moralo o sami pravilnosti izvedbe volitev svoje mnenje izreči ustavno sodišče, saj je v tej proceduri prišlo do kršitve pravic, ki jih jamči ustava.
In kaj pravijo ostale stranke? Demokrati preko vodje svojih poslancev Franca Križana sporočajo, da so pripravljeni na pogovor z vsemi, ki jih jemljejo kot resnega partnerja, ki se ne pogovarja s figo v žepu in ki stranko nagovarja s predlogi ter izključno prek predsednika Demokratov. Kar pomeni, da vzporednih pogajanj s posameznimi poslanci mimo vodstva stranke ne bo. Čeprav so mediji z levice Križanova stališča razumela kot “mehčanje” odločitve iz prejšnjega tedna, da se Demokrati umikajo iz pogajanj s Svobodo, pa je izjava dovolj neposredna, saj je Križan, ki je kot najstarejši poslanec vodil ustanovno sejo DZ, dal jasno vedeti, da ne pristajajo na pritiske ter izsiljevanja s strani Svobode.
Vodja poslanske skupine trojčka NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je v izjavi po sestanku s predsednico dejal, da ostajajo zavezani dogovoru z Demokrati in Resnico glede sestave desnosredinske vlade, vendar je trenutno v ospredju vsebinski dogovor. Podobni glasovi prihajajo iz poslanske skupine Resnica, saj so se vsebinsko precej bolj zbližali s SDS kot pa s Svobodo. A glavno vprašanje ta trenutek je, ali bo SDS pripravljena tvegati s prevzemom vodenja vlade v položaju, ko bo potrebno sprejemanje protikriznih ukrepov, medtem ko ni neke trdne večine. Zato bo potrebno na končno odločitev še počakati. Nekateri komentatorji, denimo Jan Macarol, menijo, da bo SDS taktično počakala na ugodnejši trenutek in ne bo brezglavo rinila v projekt vodenja vlade. Navsezadnje je že v času covid19 tretja Janševa vlada reševala krizo, medtem ko so levičarji brusili nože in na podlagi ukrepov proti krizi gradili svoj politični kapital. In ga leta 2022 izdatno vnovčili. Posledice so strahotne.
Vse to pomeni, da je v tem času še precej negotovosti in da niso izključene niti takojšnje predčasne volitve. Vendar pa bodo verjetno stranke poskušale pridobiti nekaj časa za rešitev najbolj nujnih vprašanj, to pa so interventni zakon, sprememba zakona o vladi ter tudi ustavna sprememba glede volilnega sistema. O tem bomo sicer objavili članek posebej danes tekom dneva.
