Piše: Spletni časopis
Fiskalni svet v svojem poročilu razkriva srhljivo statistiko: v letu 2025 se je primanjkljaj pod vlado Roberta Goloba skoraj potrojil.
Medtem ko so nas prepričevali o vzdržnosti, so se izdatki podvojili, porabljene pa so bile vse rezerve iz preteklosti. Če se uresniči ‘oster scenarij’ geopolitičnih tveganj, se bo luknja v proračunu do leta 2028 poglobila na katastrofalnih 5 odstotkov BDP. Javnofinančna gibanja so se v letu 2025 oddaljila od doseganja vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov, je v oceni osnutka Letnega poročila o napredku 2026 opozoril Fiskalni svet. Država se, če ne bo ukrepov, lahko znajde v resnih težavah. Do leta 2028 bo primanjkljaj kumulativno za 3 milijarde evrov večji od zavez, ki jih je država dala v srednjeročnem načrtu.
Fiskalni svet svari tudi pred ukrepi sredinskega trojčka, ki bi po dramatičnem povečanju trošenja Svobode, SD in Levice, nekoliko znižal davčni primež, kar bi pomenilo manj prihodkov. Brez kompenzacijskih ukrepov bi primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 mio EUR oz. za več kot 1 odstotno točko BDP letno, so zapisali. Grafično so položaj opisali tako:
Poudarki iz ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 so:
· Javnofinančna gibanja so se v letu 2025 oddaljila od doseganja vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov. Kumulativno odstopanje od zavez iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta je bilo še znotraj dovoljenega le zaradi izrabe manevrskega prostora, ustvarjenega v 2024.
· Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno. Hkrati ocenjujemo, da bi se nadaljnje odstopanje do konca trenutnega Načrta leta 2028 lahko celo podvojilo. Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme.
· Potrebno se je izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ ob trenutni učinkovitosti javne porabe še povečala. Sprejetje Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi po naši oceni brez kompenzacijskih ukrepov primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 mio EUR oz. za več kot 1 odstotno točko BDP letno.
