Piše: Vida Kocjan
Od »10 odstotkov od posla« po besedah odvetnice Nine Zidar Klemenčič in politično-pravosodne nedotakljivosti po besedah Dominike Švarc Pipan prek izsiljene gradnje kanala C0 na vodonosniku do brutalnega pretepa lastnikov zemljišč – to je danes »ljubljanski model oblasti«.
Po skoraj dveh desetletjih na čelu Ljubljane in kljub številnim aferam, padlim preiskavam in očitkom o klientelizmu ter korupciji se zdi, da moč Zorana Jankovića ne slabi. Nasprotno: v ozadju Golobove vlade in po domnevni (tesni) volilni zmagi Svobode marca 2026 postaja vse bolj brutalen in aroganten.
Mreža zavezništev, sporni projekti, klientelizem in korupcija
V času Jankovićeve ere se je izkazala koncentracija politične moči, priča smo bili vrsti afer in preiskav, ki so skozi leta pretresale slovensko javnost. V zadnjem času pa smo priča tudi potrditvam pomembnih posameznikov, ki Jankovića označujejo za človeka, ki mu daš »10 odstotkov od posla in to je to«, ter kot osebo z veliko politično močjo v državi. Za podobo župana se tako skrivajo mreža političnih zavezništev, sporni projekti in očitki o klientelizmu ter korupciji, v zadnjem času tudi nasilju.
Ljubljanski model oblasti
Jankovićeva era se je začela v Mercatorju. Tam ga je nastavila politika, kakor je to na enem od posnetkov povedal Tone Rop, takratni predsednik vlade (2002–2004) in takratni predsednik LDS. »Politika te je nastavila,« je bilo slišati na posnetku kar žolčnega pogovora v enem od ljubljanskih hotelov. Iz Mercatorja se je moral posloviti, nato je, leta 2006, kandidiral za ljubljanskega župana. Napovedal je radikalno pospešitev razvoja mesta. Obljube o prenovi mestnega središča, širitvi pešcon in velikih infrastrukturnih projektih so mu prinesle veliko podporo volivcev.
Toda z rastjo investicij se je krepila tudi koncentracija moči. Mestna politika je postajala vse bolj centralizirana okoli župana in njegove ekipe, kritiki pa so začeli govoriti o t. i. »ljubljanskem modelu oblasti«, kjer politična moč, investicije in vplivni poslovni krogi pogosto delujejo v tesni povezavi. Največji simbol tega modela je športni kompleks Stožice. Projekt, ki je Ljubljani prinesel stadion in dvorano, ne pa tudi trgovskega dela (ta je še vedno nedokončan), so spremljali številni finančni zapleti, stečaj zasebnega partnerja in vprašanja o transparentnosti financiranja ter sumi korupcije.
Posnetki, preiskave in politični pritisk
Ena najodmevnejših zgodb v Jankovićevi politični karieri je bila afera, v kateri so se pojavili zvočni posnetki pogovorov, povezanih z domnevnimi pritiski v zameno za določene usluge. Znan je tudi do žensk zelo ponižujoč primer »farmacevtka«. V zameno za službo so bile terjane in dobljene nekatere usluge, kot smo to lahko prebirali v enem od zapisnikov kriminalistov. Vse je potihnilo. Zastaranja in uničenja dokazov so bila v primeru ljubljanskega šerifa, kot ga tudi imenujejo, pogosta. Med sodnicami pa je bilo slišati tudi: »Nekaj ima ta naš Zoki.«
Vse to je sprožilo več kriminalističnih preiskav. Janković pa je ostajal nedotakljiv. Vsi postopki na sodišču so padli. Zakaj je tako, je Janković razkril že leta 2014 v eni od pogovornih oddaj na zagrebški televiziji. Ničesar se ne boji, ni ga strah sodnih procesov, »saj je bil vedno proti Janezu Janši«. In tako je še danes.
Ne glede na to pa so Jankovićeve afere v pomembnem delu slovenske javnosti pustile trajen politični madež in odpirale vprašanja, kako tesno so lahko prepleteni politika, osebni vpliv in poslovni interesi.
Politična omrežja: Kučan, Golob, Bratuškova
Jankovićeva politična moč ni nastajala v vakuumu. Kritiki že dolgo opozarjajo na njegove tesne povezave z vplivnimi figurami slovenske politike.
Med imeni, ki se pogosto pojavljajo v političnih analizah, je nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki velja za eno ključnih osebnosti tranzicijskega političnega prostora. Analitiki menijo, da je Janković v določenih obdobjih užival tudi podporo širšega omrežja vplivnih političnih in gospodarskih akterjev.
V zadnjih letih se njegovo ime pojavlja tudi v kontekstu odnosov z aktualnim političnim vrhom, zlasti z vlado, ki jo vodi Robert Golob. Kritiki opozarjajo na tesne politične odnose med delom državne politike in ljubljanskim mestnim vodstvom.
Podobno se Janković pojavlja v političnem prostoru ob imenih, kot je Alenka Bratušek, ki je v času svoje vlade vodila državo po razpadu stranke Pozitivna Slovenija, ki jo je ustanovil prav Janković. V bistvu sta bila Robert Golob in Alenka Bratušek z Jankovićem že takrat tesno povezana. Tesne so tudi povezave med Golobom in Bratuškovo. Za Goloba je Janković »kraljica«, tako ga je predstavil na enem od srečanj stranke Gibanje Svoboda. »On ni kralj, ne, ne. On je naša kraljica,« je dejal. V bistvu je vse politično neverjetno povezano. Kučan – Janković – Bratuškova – Golob. Približno v tem vrstnem redu. Morda se pri zadnjih dveh vrstni red obrne, ni pa to bistveno.
Družinski posli in vprašanja vpliva
Posebno poglavje predstavljajo tudi t. i. poslovne zgodbe, povezane z Jankovićevimi družinskimi podjetji. Poslovanje podjetij, povezanih z njegovima sinovoma, je bilo večkrat predmet medijskih razkritij in javnih polemik. Kritiki opozarjajo, da dolgotrajna koncentracija oblasti v mestni politiki povečuje tveganje za prepletanje javnih projektov in zasebnih interesov. Janković in njegova družina sta očitke večkrat zavrnila kot politično motivirane napade. Praksa pa je pokazala, da družinski člani živijo na veliki nogi, kot se temu pogovorno reče, ne da bi za to na drugi strani imeli kritje v prihodkih iz lastnega dela.
Aroganca in nasilje
V zadnjem obdobju je Janković zaslovel z odkrito brutalnostjo, povezano z gradnjo kanalizacije prek ljubljanskega vodonosnika, imenovano gradnja C0. Pri tem so se izkazale tesne povezave z Golobovo administracijo, povezano s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Gre za projekt, ki ga je Janković izsilil, vreden je več kot 100 milijonov evrov, financiran tudi z evropskimi sredstvi. Za gradnjo kanalizacije na povsem neprimerni trasi je bilo izdanih več dovoljenj. Pitna voda več kot 300 tisoč prebivalcev Ljubljane pa je močno ogrožena. Sporna gradbena dovoljenja so bila izdana v soglasju z Golobovo vlado. Izkazalo se je, da Janković obvladuje tudi ljubljansko upravno enoto. Izdaja zadnjega – devetega – gradbenega dovoljenja na tej trasi se je močno zapletala. Po volitvah 22. marca pa se je zgodilo. Na volitvah naj bi domnevno s svojo in veliko tudi Jankovićevo stranko zmagal Robert Golob. Saj vemo. »Janković je naša kraljica.« Svoboda je bila v bistvu poraženka teh volitev, po neuradnih volilnih izidih je izgubila okoli 130 tisoč glasov volivcev in volivk ter dvanajst poslancev. Ob teh izidih je še vedno veliko neznank; toliko nepravilnosti kot na tokratnih volitvah v Sloveniji še ni bilo. Veliko teh je povezanih tudi s predčasnim glasovanjem in nezakonitimi volišči – pomenljivo – prav v ljubljanskih Stožicah.
S to dvomljivo domnevno zmago pa smo v državi dobili tudi nadaljevanje stare zgodbe. Proslavljanje; v tabor Svobode je tri ure pred Golobom vkorakal Janković in se tam objemal z Bratuškovo. Janković se je v taboru počutil povsem domače. Nobenega sramu, nobenega zadržka, samo zmagoslavje in nasveti. Medtem ko so prisluhi nekaj dni pred tem razkrivali, kako naj bi delovale te mreže, je Janković prišel javno pokazat, kdo tu še vedno drži vajeti. Svoboda pa ga je sprejela z odprtimi rokami.
Temu so nato sledile hitre poteze za sporne projekte in nadaljevanje vladanja, kot da se nič ni zgodilo.
Po volitvah novo gradbeno dovoljenje za C0
Neposredno po volitvah je ministrstvo za naravne vire in prostor zavrnilo vse pritožbe in dokončno potrdilo zadnje gradbeno dovoljenje za sporni kanal C0. Za zdravje ljudi nevaren in ogrožajoč projekt je dobil zeleno luč. Ljubljanski mestni svetnik in aktivni borec za pitno vodo Aleš Primc ter drugi nasprotniki opozarjajo, da gre za nezakonito potezo. To nikogar ni ustavilo. Gradnja se nadaljuje, kljub pomislekom strokovnjakov in lastnikov zemljišč.
Pretepli kmeta na gradbišču C0
Na gradbišču, na zasebnih zemljiščih, kjer stroji sploh ne bi smeli biti, se je zgodilo nekaj nezaslišanega. 27. marca zjutraj sta na gradbišču zadnjega odseka kanala C0 pri hipodromu Stožice varnostnika podjetja Alfa varovanje (najeto s strani MOL) brutalno pretepla Uroša Jernejca in Simona Jernejca. Uroš je prišel preverit, kaj se dogaja, ker so bili na njihovem zemljišču delovni stroji. Zahteval je pogovor z vodjo gradbišča, vendar so ga varnostniki brez opozorila podrli na tla, tepli, mu poškodovali gleženj, hrbtenico in oko, mu vzeli telefon in ga nasilno odpeljali. Ko je Simon začel snemati, so napadli tudi njega, ga preganjali, tepli, davili (vidne modrice na vratu) in ga pustili nezavestnega na tleh, pri čemer so se, po pripovedovanju očividcev, smejali in zavrnili klic reševalcev.
Oba sta končala na urgenci, policija pa je Urošu celo izdala plačilni nalog zaradi neupoštevanja ukazov varnostnika. Plačilni nalog za 400 evrov globe so mu prinesli kar na urgenco. Česa takšnega na primer dr. Vinko Gorenak, nekdanji minister za notranje zadeve, ne pomni. Naslednji dan je potekal množičen protest v podporo žrtvam, vložene so bile tudi prijave na inšpektorate. Do zaključka tega prispevka se inšpektorat na prijavo ni odzval. Odvetnik žrtev pa je na upravno sodišče vložil tožbo s predlogom za začasno zadržanje opravljanja del. Tudi sodišče se na to ni odzvalo. Odzval pa se je Zoran Janković. Dogodek je uradno komentiral 1. aprila in se, po svoji stari navadi, pričakovano sprenevedal. Napadi na predstavnika lastnikov zemljišča ga niso ganili.
Posnetki: Zidar Klemenčičeva, Švarc Pipanova
V slovenski javnosti so v zadnjem obdobju veliko pozornosti vzbudili skrivaj posneti pogovori odvetnice Nine Zidar Klemenčič in nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, ki so zakrožili po spletu. Posnetki so nastali na srečanjih z domnevnimi tujimi investitorji, ki so spraševali o političnih in poslovnih razmerjih v Sloveniji.
V enem izmed posnetkov Zidar Klemenčičeva govori o vplivnih političnih akterjih v državi in omenja tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Dejala je: »Z njim je zelo lahko. Ima svojih deset odstotkov in to je to.« Janković je to označil za neresnico in napovedal, da bo razmislil o pravnih korakih »za zaščito svojega dobrega imena«.
Dominika Švarc Pipan pa je poudarila, da je Janković »praktično nedotakljiv, sodni postopki ga ne dosežejo«. Bili so postopki, ki bi v nekih fazah morali iti skozi, pa niso šli. »Nekateri postopki proti njemu so bili »spregledani ali pristranski v njegovo korist«.
Vukovićeva: »Mi je direkt povedal, kje Alenka krade«
Eden izmed najodmevnejših delov prisluhov iz druge tranše, kot se temu reče, objavljen na Facebook profilu Maske padajo #nismo fejk, pa se nanaša na Alenko Bratušek. Gre za izjavo Vesne Vuković, nekdanje generalne stranke Gibanje Svoboda, v pogovoru z Barbaro Kolenko Helbl, domnevno v pisarni Vukovićeve. Slednja je za Bratuškovo, ministrico za infrastrukturo, dejala: »… mi je direkt povedal, kje Alenka krade.« Pogovor je bil o tem, kaj se dogaja pri gradnji drugega tira, pri čemer je Vukovićeva omenjala domnevno korupcijo, povezano z določenimi podjetji in finančnimi tokovi. »Alenka krade preko podjetja iz Štajerske pri 2TDK«, omenila je znesek okoli 2,5 milijona evrov. Bratuškova je vložila kazensko ovadbo, vendar – zanimivo – ne zoper Vukovićevo, pač pa »zoper neznane storilce«. Po poročanju Žurnala zaradi širjenja teh posnetkov in trditev, ki jih je označila za lažne. Bilo je pred volitvami. Po volitvah pa zdaj Bojan Požar navaja, da si Bratuškova prizadeva za prevzem oziroma vodenje stranke Gibanje Svoboda. Če bo Robert Golob vrgel puško v koruzo in odšel.
Veliki protikorupcijski protest
Za jutri, v petek, 10. aprila, je v Ljubljani napovedan protikorupcijski shod. Ta bo potekal pred državnim zborom. Ura ob oddaji prispevka še ni bila znana, sporočena bo naknadno. Glavni organizator Aleš Primc je pri tem poudaril: »Korupcija 10%+ mladim in starejšim uničuje prihodnost. Koruptivneži so čedalje bolj predrzni in nasilni. Dosti je! Bodimo množičen glas proti korupciji. Korupcija, ne hvala. Pridite na shod! Povabite naprej.«
