Piše: Vida Kocjan
Po volitvah postaja vse bolj jasno, da je mandat Golobove vlade pustil za seboj globoke strukturne probleme, ki jih ni mogoče več prikrivati z izgovori o zunanjih krizah. Namesto obljubljenega preboja in vizije je Slovenija dobila rekordne primanjkljaje, rast javnega dolga in gospodarsko stagnacijo. Zgolj za obresti smo v Golobovem mandatu plačali okoli 3,2 milijarde evrov.
Rekordni proračunski primanjkljaj
Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (objavljenih 31. marca 2026) je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je nominalno za 1,155 milijarde evrov več kot v letu 2024, ko je primanjkljaj znašal le 594 milijonov evrov (0,9 odstotka BDP). Državni proračun sam je zaključil s primanjkljajem v višini približno 1,72 milijarde evrov (2,4 odstotka BDP). Odhodki so dosegli 16,9 milijarde evrov (rast za 9,5 odstotka), medtem ko so prihodki rasli bistveno počasneje (le 3,7 odstotka).
Fiskalni svet je januarja 2026 jasno opozoril, da je primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov narasel z 0,2 milijarde evrov v letu 2024 na 1,7 milijarde evrov v letu 2025. Gre za strukturni primanjkljaj, ki ni več posledica izrednih razmer (kot so bile poplave ali energetska kriza), temveč predvsem večje tekoče porabe, to je stroškov dela v javnem sektorju, novega plačnega sistema, socialnih transferjev, zimskega regresa in dodatnega financiranja zdravstva.
Ključen pokazatelj je tudi rast stroškov obresti: medtem ko se je javni dolg povečal za 8 do 9 milijard evrov, smo za obresti v Golobovem mandatu odšteli že več kot 3 milijarde evrov. Samo v letu 2025 so ti stroški dosegli približno 780–812 milijonov evrov, za leto 2026 pa se načrtuje celo do milijarde evrov.
Intenzivno zadolževanje v začetku leta 2026
Javni dolg Slovenije se je v mandatu Golobove vlade nominalno namreč močno povečal. Konec leta 2021 je znašal približno 38,9 milijarde evrov, konec leta 2025 pa 46,324 milijarde evrov. V začetku leta 2026 je vlada v odhodu nadaljevala z agresivnim zadolževanjem: do konca marca 2026 je Slovenijo dodatno zadolžila že za približno 3,21 milijarde evrov (vključno z izdajo 10-letne obveznice za 1,75 milijarde evrov januarja in dodatnimi izdajami februarja/marca, celo na kitajskem trgu, prvič doslej).
Skupno povečanje javnega dolga od začetka mandata (2022) do začetka leta 2026 znaša približno 8 do 9 milijard evrov v nominalnih zneskih. Delež dolga v BDP se je povečal z okoli 20 odstotkov pred pandemijo na današnjih približno 66 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo, da velika tekoča poraba brez zadostnih strukturnih reform in investicij v prihodnost vodi v fiskalno spiralo, ki jo bodo plačevale prihodnje generacije.
Inflacija, stagnacija in razvojni zastoj
Kumulativna inflacija v mandatu Golobove vlade je dosegla okoli 20 odstotkov, s še višjo rastjo cen hrane. Gospodarska rast v letu 2025 je močno upadla (na okoli en odstotek ali manj), Slovenija pa je zaostajala za povprečjem EU in sosedami. Podjetja se soočajo z visokimi stroški energije, togo delovnopravno zakonodajo, birokracijo in neučinkovitimi razpisi, kar vodi v stagnacijo produktivnosti, padec industrijske proizvodnje in omejene investicije. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) govori o »izgubljenih letih« za razvoj in izgubi konkurenčnosti.
Prepozen odziv na energetsko krizo
Golobova vlada se je ob začetku mandata soočila z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini, a dolgoročni ukrepi (diverzifikacija, investicije v infrastrukturo, reševanje visokih cen za industrijo) so bili prepozni. Marca 2026, že po volitvah, je Robert Golob opozoril na možnost nove, še hujše energetske krize zaradi razmer na Bližnjem vzhodu. Gospodarstvo pa opozarja, da strukturni problemi, to so visoke omrežnine, prispevki za obnovljive vire energije (OVE) in neučinkovita regulacija, ostajajo nerešeni.
Pomanjkanje dolgoročne vizije
Golobov mandat je zaznamovalo pomanjkanje strukturnih reform za višjo produktivnost in konkurenčnost. Namesto tega so prevladovali ad-hoc ukrepi ter povečevanje socialnih transferjev in tekoče porabe. Fiskalni svet svari, da visoki deficiti v času polne zaposlenosti in solidne rasti niso vzdržni in da vlada »hodi po robu«.
Ugleden ekonomist dr. Mojmir Mrak je februarja 2026 jasno povedal: »Mi dosegamo javnofinančni primanjkljaj v višini približno treh odstotkov v situaciji, ko gospodarska rast ni krizna in ko imamo polno zaposlenost. To ni v redu.« Opozoril je tudi na ad hoc ukrepe, kot je zimski regres: »Si na robu in potem se še spomniš, da boš čez noč uvedel božičnico … To je bila septembra padalska akcija.« Mrak svari, da se z javnimi financami »nevarno igramo« in da bo po volitvah nekdo moral »plačati zapitek«.
Dr. Matej Lahovnik je marca 2026 poudaril nujnost hitrega oblikovanja nove vlade: »Čim prej bo nova vlada začela delovati, tem bolje bo za državo.« Kritiziral je tudi odziv na energetsko krizo: »Ta vlada ukrepov ni pripravila pravočasno. To je danes težava polovice Evrope – še vedno upa, da se bo zgodba rešila jutri ali pojutrišnjem.«
Zahteve Gospodarske zbornice Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v svojih ocenah in »gospodarski diagnozi« izpostavila nizko rast, stagnacijo industrije, visoke cene energije ter nerešene strukturne probleme (toga delovnopravna zakonodaja, dolgotrajni postopki za dovoljenja, neučinkoviti razpisi). V luči morebitne nove energetske krize GZS poziva k takojšnjim ukrepom: znižanju obdavčitve energentov, zmanjšanju prispevkov za elektriko pri energetsko intenzivnih podjetjih, uvedbi kapice na ceno elektrike, znižanju omrežnine in davčnim razbremenitvam za investicije. Brez teh sprememb Slovenija tvega nadaljnji razvojni zastoj.
OZS zahteva manj bremen in več predvidljivosti za malo gospodarstvo
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je bila v obdobju 2025/2026 še posebno glasna pri opozarjanju na preobremenjenost malega gospodarstva in obrti. Predsednik Blaž Cvar je po regijskih srečanjih marca 2026 jasno sporočil: vlada gleda bilance borznih prvokategornikov, ne pa izčrpanih obrtnikov. Opozoril je, da se uspeh obravnava kot nekaj, kar je treba dodatno obremeniti, namesto da bi bil temelj za razvoj. »Zmerno in spodbudno poslovno okolje izginja pod težo administracije in novih dajatev.«
OZS je po volitvah predstavila pet ključnih točk za preživetje slovenskega gospodarstva, in sicer: stabilno in predvidljivo poslovno okolje, razbremenitev dela in davčnega sistema (manj obremenitev za uspešne), zmanjšanje administrativnih ovir in pospešitev postopkov (dovoljenja, razpisi), imenovanje državnega sekretarja za malo gospodarstvo ter jasna razvojna vizija, ki spodbuja podjetnost namesto kaznovanja uspeha.
Cvar je poudaril: »Po palici je čas za korenček.« OZS ne bo več pristajala na prazne obljube in bo novi vladi »nastavila ogledalo«. Posebej so izpostavili, da nove obremenitve (npr. prispevek za dolgotrajno oskrbo) dodatno ogrožajo konkurenčnost malega gospodarstva, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Zahtevali so takojšnje ukrepe za »dihanje«, predvsem manj uteži, več prostora za rast in investicije.
Zaključek: prihodnjo vlado čaka težko delo
Po volitvah postaja še bolj očitno, da je politika Golobove vlade pustila za seboj rekordni strukturni primanjkljaj (1,749 milijarde evrov), močno povečan javni dolg in intenzivno zadolževanje tudi v začetku leta 2026 (že +3,21 milijarde evrov do marca). Ekonomista Mojmir Mrak in Matej Lahovnik ter fiskalni svet opozarjajo, da gre za hojo po robu: deficit pri polni zaposlenosti ni sprejemljiv, ad hoc ukrepi pa le še povečujejo luknjo.
Blaž Cvar iz OZS pa je povzel bistvo: gospodarstvo ne potrebuje novih uteži, temveč prostor za dihanje in jasno razvojno vizijo. Brez hitrih strukturnih reform, davčne razbremenitve, zmanjšanja birokracije in reševanja energetskih izzivov Slovenija tvega globlji razvojni zastoj. Prihodnja vlada bo morala te probleme nasloviti odločno in takoj, če želi obrniti negativni trend.
Kaj je Golobova vlada prevzela junija 2022? Je bila država res v razsulu? – Ne.
Robert Golob je doslej večkrat govoril o »razsulu«, ki da naj bi ga prevzela njegova vlada. Uradni podatki Statističnega urada RS (Surs) in Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa kažejo drugačno sliko na področju javnih financ:
- Javni dolg konec leta 2021: 38,9 milijarde evrov – že padajoč po pandemijskem vrhu in nižji od povprečja evrskega območja.
- Primanjkljaj sektorja država v letu 2021: močno znižan po pandemijskem letu.
- Gospodarska rast leta 2021: 8,1 odstotka (eden najmočnejših odbojev v EU).
- Brezposelnost: rekordno nizka (okoli 4,8-odstotna).
Junija 2022 je gospodarstvo še vedno raslo (napovedi za leto 2022: okoli 4 odstotke), javne finance pa so bile stabilne in so se izboljševale zaradi okrevanja po pandemiji. Glavni izziv ni bil »razsulo« financ, temveč začetek globalne energetske in prehranske krize zaradi vojne v Ukrajini.
Golobova vlada ni prevzela razsute države v fiskalnem smislu, temveč državo z močnim gospodarskim zagonom in padajočim deležem dolga. Visoki primanjkljaji in rast dolga so se pojavili predvsem v naslednjih letih zaradi tekoče porabe in pomanjkanja strukturnih reform.
Javnofinančni primanjkljaj sektorja država
Podpis: Podatki jasno kažejo, da se je po nizkem primanjkljaju v letu 2024 (ki je bil delno še pod vplivom preteklih ukrepov) v letu 2025 primanjkljaj močno zvišal in postal eden najvišjih v mirnodobnih razmerah v zadnjih desetletjih.
Stroški za obresti za javni dolg
Medtem ko se je javni dolg v mandatu povečal za približno 8 do 9 milijard evrov, smo za obresti v štirih letih (2022–2025) odšteli že okoli 3,2 milijarde evrov. Samo v letu 2025 so stroški obresti dosegli približno 800 milijonov evrov, za leto 2026 pa proračunski načrti predvidevajo skoraj milijardo evrov samo za obresti. To je denar, ki ga davkoplačevalci plačujemo za preteklo tekočo porabo namesto za investicije ali razbremenitve gospodarstva.
