6.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 25 novembra, 2024

Poglejte, kako Dnevnik v lasti tajkuna Bojana Petana skubi bralce – zaračunavajo za povzetek članka, ki je v originalu dostopen zastonj!

V režimskem trobilu Dnevnik v lasti tajkuna Bojana Petana so “spisali” članek, v katerem povzemajo intervju z ustavnim sodnikom Klemnom Jakličem, ki ga je ta dal za Demokracijo. Čeprav so v večini povzeli povedano, ob tem pa “naključno pozabili” omeniti najpomembnejšo stvar, so članek zaklenili, kar pomeni, da je bralcem branje omogočeno le v primeru plačila. In to kljub temu, da je povzet po drugem mediju!

 

Sodnik Jaklič je preko družabnega omrežja Twitter razkril, da prispevek Dnevnika z naslovom “Kako in kam naprej s sodnim svetom” povzema njegove navedbe iz nedavnega intervjuja v Demokraciji. “Pri tem pozabi na pojasnjeno bistvo: le 2/3 večina DZ za imenovanje sodnikov lahko sčasoma doprinese napredek k pluralizaciji sodniške strukture.”

Jaklič se je pri tem navezoval na del, ko je odgovarjal na vprašanje, če bi na primer reforma, da le sodni svet imenuje sodnike, pripomogla k bolj svobodni demokratični družbi? Odgovoril je, da bi bilo ravno nasprotno. “To bi bilo presajanje rastline, ki dobro uspeva že v pluraliziranih sistemih tradicionalnih demokracij, v okolje tranzicijske – zgolj formalne, ne še dejanske – svobodne demokratične družbe. To bi monopol nepluralizirane sodne strukture le še utrdilo in ga celo izvilo iz možnosti, da bi v doglednem času do nujne pluralizacije na tem področju sploh lahko prišlo. O tem smo tekom mojega akademskega dela v tujini veliko razpravljali s kolegi iz primerjalnega ustavnega področja. Vsi v trenutku razumejo in pritrdijo, da je za presaditev takšne rastline pravi čas šele takrat, ko je sestava neodvisnih institucij dovolj pluralizirana. Do takrat pa so v tranzicijskih okoljih primernejše rešitve, kot je npr. zahteva po dvotretjinski večini za imenovanje sodnikov, vključno z imenovanji ustavnih sodnikov. Na ta način tranzicijske demokracije še lahko dosežejo, da se v desetletju ali dveh sestava sodišč bistveno bolj pluralizira, kot pa če je imenovanje vselej prepuščeno še ne pluralizirani sodni strukturi sami ali pa navadni politični večini, ki ji je podaljševanje monopola v naravnem interesu,” je poudaril Jaklič.

Članek si lahko v celoti preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine