-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

V reviji Demokracija: Nevarno mreženje Georgea Sorosa; kdo vse je del Sorosovega omrežja v Sloveniji?

O Georgeu Sorosu, razvpitem filantropu, bogatašu in mecenu nevladnih organizacij, smo pisali že večkrat. V zadnjih letih se o njem veliko piše predvsem zaradi njegove vpletenosti v projekt načrtnih migracij muslimanov v Evropo, nedavno pa je nastopil na gospodarskem forumu v Davosu.

George Soros se je udeležil letošnjega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu z naslovom Globalizacija 4.0. »Tisti, ki želimo ohraniti odprto družbo, moramo sodelovati in oblikovati učinkovito zavezništvo. Imamo nalogo, ki je ne moremo prepustiti vladam,« je razkril Soros. Zakaj torej imamo volitve?

Človekoljub s kriminalno preteklostjo

Soros, ki naj bi imel madžarsko-judovske korenine (čeprav nekateri viri to zanikajo, prihajal naj bi namreč iz vrst judovskih prozelitov in v času druge svetovne vojne celo sodeloval z nacisti), velja za enega najbogatejših ljudi na svetu − po nekaterih podatkih je financiral gibanja, ki so privedla do razpada sovjetskega bloka, vendar je po drugi strani navezal stik s prenovljenimi komunisti v teh državah.

S svojimi fundacijami za finančno vzdrževanje koncepta »odprte družbe« (t. i. Open Society) naj bi krepil predvsem civilno družbo v tranzicijskih državah vzhodne polovice Evrope. A njegova specialnost je v tem, da ni ravno naklonjen avtoritarnim režimom (zato vsaj na prvi pogled ni v prav prijateljskem odnosu denimo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pa tudi ne z venezuelskim samodržcem Nicolásom Madurom), pač pa podpira kulturne marksiste, ki osvajajo in spreminjajo evropsko družbo prek nevladnih organizacij, velikokrat pod krinko humanitarnosti.

Prav zaradi tovrstne precej prikrite vloge je v svoji prvotni domovini Madžarski postal nezaželen, a očitno madžarski premier Viktor Orbán zelo dobro ve, zakaj je Sorosu in njegovim privržencem – v Budimpešti med drugim upravljajo s Srednjeevropsko univerzo – odrekel dobrodošlico. Navsezadnje že zaradi tega, ker se je Soros do velikega bogastva dokopal prek finančnih špekulacij in zlorab notranjih informacij. A očitno je znal z denarjem dobro zalagati in podkupovati številne medije, tako da v očeh svetovne javnosti ni kriminalec, ampak filantrop (človekoljub) in aktivist za človekove pravice.

Kako je nastal razkol v EPP

Nekaj drobcev resnice je v javnost prišlo tudi skozi objavljene dokumente mednarodnega finančnega sklada v Sorosovi lasti, kar se je zgodilo septembra 2016. Poročilo je razkrilo vpletenost Sorosa v projekt migracij z namenom povzročati nestabilnost v Evropi.

Zanimivo je namreč, da je Soros ustanovil mednarodni inštitut za migracije prav v času, ko so se v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu začele dogajati arabska pomlad in turbulentne državljanske vojne, ki so zaradi migrantov močno zamajale Evropo. Političnim in ekonomskim migrantom so se pridružili še migranti iz Afganistana in podsaharske Afrike, vse pa je toplo pozdravila nemška kanclerka Angela Merkel.

Kot je znano, Sorosove lovke segajo tudi v financiranje nekaterih političnih skupin in posameznikov. V Evropi tako financira predvsem socialiste, kar pa ne pomeni, da njegovih finančnih »daril« ne prejemajo tudi nekateri konservativci, kar se je izkazalo pri razkolu v Evropski ljudski stranki, saj se je izkazalo, da sta Merklova in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker razmeroma naklonjena Sorosovim načrtom, kritična pa do že omenjenega madžarskega premierja Viktorja Orbána.

Razkol je precej resen, saj se politična moč Evropske ljudske stranke na ta račun zmanjšuje, krepijo pa se številne bolj skrajne stranke, ki nasprotujejo že samemu projektu Evropske unije, iz ozadja pa jih financira zlasti Rusija. Po drugi strani pa Junckerjeva struja znotraj EPP pomaga evrosocialistom pri izvajanju Sorosovega projekta – v Evropo uvoziti čim več muslimanov in s tem dolgoročno povsem predrugačiti demografsko podobo Evrope. To pa pomeni tudi za vedno zagotoviti vladavino globalne levice.

V premislek: zakaj denimo ladje v lasti nevladnih organizacij pobirajo po morju migrante, ki so jih tam pustili tihotapci, nato pa jih skušajo na vsak način pripeljati v Evropo? Zakaj ne obrnejo teh ladij proti afriški obali in migrantov ne vrnejo nazaj tja, od koder so prišli?

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine