2.2 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

Šketa zoper Kozino ne bo uvedel disciplinskega postopka

Generalni državni tožilec Drago Šketa ne bo predlagal disciplinskega postopka zoper vrhovnega tožilca Jožeta Kozino, čeprav je etična komisija Državnotožilskega sveta presodila, da je s svojim nastopom pred odborom DZ za pravosodje kršil kodeks tožilske etike, poroča Dnevnik. Po mnenju Škete je namreč svoj namen doseglo že načelno mnenje komisije.

Kozina je namreč konec septembra na odboru za pravosodje odgovarjal na vprašanje poslanke LMŠ Karle Urh o tem, kaj storiti, da se preprečijo prekarno delo in kršitve pravic delavcev. Med drugim je dejal, da je “zelo zadovoljen, da je Levica prišla na nek način v parlament ali pa tudi bom rekel, ta opcija, da bo vrnila delu tisto dostojanstvo in delavcem, ki so ga nekoč imeli”.

Kot so za Dnevnik povedali na vrhovnem državnem tožilstvu, se Šketa za uvedbo disciplinskega postopka ni odločil, ker predmetna izjava predstavlja “enkratno ravnanje državnega tožilca, ki ne dosega takšne teže, ki bi terjala uvedbo disciplinskega postopka”, poleg tega ni “kritično niti daljnosežno vplivala na koncept in pomen neodvisnosti in nepristranskosti državnega tožilca ter državnega tožilstva”. Navedli so še, da je svoj namen doseglo že načelno mnenje, saj so bile izoblikovane potrebne etične smernice.

V omenjenem načelnem mnenju je komisija za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu na pobudo Škete ugotovila, da je Kozina s svojo izjavo kršil kodeks tožilske etike in nekatera priporočila. Med drugim po oceni komisije njegov nastop ni bil v skladu s priporočilom, ki določa, da se državnim tožilcem zaradi varovanja njihovega ugleda in ugleda državnega tožilstva kot celote priporoča zadržanost pri izražanju njihovih mnenj v službi in zunaj nje. Prav tako je bilo njegovo ravnanje po mnenju komisije v nasprotju z načelom nepristranskosti in načelom ugleda iz tožilskega kodeksa.

Pomembno je namreč, “da so državni tožilci pri izražanju svojih mnenj zadržani v smislu, da v javnosti ne vzbudijo dvoma, ali so oziroma bodo pri izvrševanju državnotožilske funkcije zadeve reševali nepristransko oziroma da delujejo brez morebitnih političnih vplivov ali pritiskov, saj je v nasprotnem primeru zaupanje javnosti v nepristranskost in neodvisnost tako državnega tožilca kot tudi državnega tožilstva lahko hitro okrnjeno”. “Zato mora biti državni tožilec pri javnem izražanju podpore posamezni politični opciji še posebej pozoren in zadržan oziroma se mora vesti na način, kot se pričakuje od najbolj odgovornih državljanov,” je zapisala komisija.

Državnim tožilcem je komisija svetovala, da so pri javnem in zasebnem izražanju primerno zadržani in premišljeni ter da imajo pri tem ves čas pred očmi pomen svoje občutljive in družbeno visoko odgovorne vloge.

Komisija je pred sprejetjem načelnega mnenja Kozino pozvala, naj poda pisno ali ustno stališče o zadevi, a se na poziv ni odzval.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine