Kosovski parlament je danes potrdil preoblikovanje varnostnih sil v vojsko. Poslanci v Prištini so soglasno sprejeli vse tri zakone, po katerih bodo varnostne sile, doslej dejavne le ob naravnih nesrečah in drugih kriznih dogodkih, dobile dodatne pristojnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Za vzpostavitev kosovske vojske je glasovalo vseh 107 navzočih poslancev 120-članskega parlamenta. Poslanci stranke srbske manjšine Srbska lista, ki vzpostavitvi kosovske vojske nasprotujejo, so sejo parlamenta bojkotirali.
Danes sprejeti zakoni predvidevajo vzpostavitev kosovskega ministrstva za obrambo, vojske ter službovanje v vojski. Vojska bo ohranila naziv Kosovske varnostne sile (FSK).
S potrditvijo bo nova zakonodaja začela veljati, kar bo po prepričanju Prištine nov korak pri utrditvi državnosti. Vzpostavitvi vojske ostro nasprotujejo Beograd in kosovski Srbi.
Beograd obtožuje Prištino, da bo z oblikovanjem vojske kršila lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu, tudi srbske manjšine. Srbija tudi trdi, da Kosovo z vzpostavitvijo lastne vojske krši resolucijo VS ZN 1244 iz leta 1999, po kateri imajo mednarodne sile Kfor mandat za “razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev”.
Kosovske oblasti so v minulih letih že večkrat neuspešno skušale spremeniti mandat kosovskih varnostnih sil v vojsko. Nazadnje spomladi lani, ko pa sta koraku nasprotovala tako Nato kot ZDA.
Varnostne sile Kosova so vzpostavili leta 2009 v skladu z ustavo, potem ko je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost. V celoti so postale operativne leta 2013. Gre za profesionalne varnostne sile, ki so oborožene samo z lahkim orožjem in so pod civilnim nadzorom. Imajo 2500 aktivnih članov in do 800 rezervistov, dejavne pa so ob naravnih nesrečah in drugih kriznih dogodkih. Sodelujejo lahko tudi v mirovnih misijah in pri pomoči v tujini.
Po poročanju srbskih medijev naj bi imela vojska okoli 5000 aktivnih vojakov in 3000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo deset let.
Pričakovati je, da bo odločitev za oblikovanje vojske dodatno zaostrila odnose med Srbijo in Kosovom, pa tudi v regiji, saj do nje prihaja v času že tako napetih odnosov med Prištino in Beogradom zaradi 100-odstotnih kosovskih carin na srbsko blago. Do odločitve prihaja tudi v času, ko Beograd pod vodstvom srbskega predsednika Aleksandra Vučića krepi svojo vojsko in njeno opremljenost.
