Čeprav v razmerju do državne politike lokalnim volitvam ne pripisujemo takšnega pomena kot državnozborskim, pa so kljub temu zelo pomembne – ne samo zaradi lokalnih okolij, pač pa tudi zaradi političnega in gospodarskega ozračja.
Jasno je, da so glavna težišča lokalnih volitev mestne občine, še zlasti Ljubljana in Maribor. Kot je znano, je tranzicijska levica na letošnjih državnozborskih volitvah zabeležila več bolečih porazov v nekaterih okoljih, ki so doslej veljala za steber neokomunističnih strank – denimo Nova Gorica in Velenje. Res je sicer, da je bil zaradi povsem popačenega proporcionalnega sistema končen izid, kar zadeva vladno koalicijo, v prid globoki državi, a strah pred porazom v do sedaj nedotakljivih lokalnih »oazah« levičarstva je velik, kar se pozna tudi v predvolilni kampanji.
Logarjev razvoj proti Jankovićevi SZDL
Za dosedanjega ljubljanskega župana Zorana Jankovića so letošnje volitve naporne kot še nikoli doslej. Ankete sicer kažejo, da bi »ljubljanski šerif« že v prvem krogu z lahkoto pometel s konkurenco, a če bi se Jankoviću zgodil drugi krog, bi mu to lahko zelo otežilo zmago. V tem primeru bi moral uporabiti praktično ves umazani arzenal žaljivk na račun SDS, sedaj pa ga botri taktično zadržujejo, na pomoč pa kličejo celo predstavnike nekaterih verskih skupnosti – očitno so se berlinski duhovnik Dori Pečovnik (doma iz Štajerske), evangeličanski škof Geza Filo (vodja ljubljanske cerkvene občine), mufti Nedžad Grabus in judovski kulturnik Robert Waltl znašli med javnimi Jankovićevimi podporniki tudi zaradi ustvarjanja nekakšnega SZDL-kolaža »samoupravnih interesov«, s tem pa nekakšne široke ljudske podpore. A vse to je le umetna tvorba tako globoke države kot tudi vseh tistih javnomnenjskih »laborantov«, ki so tako ali drugače prisesani na mestni proračun. Njihova naloga je predvsem »peglati« dokaj omadeževano podobo dosedanjega župana in ob tem (s pomočjo režimskih medijev) psihološko preparirati Ljubljančane, da je sedanja smer Ljubljane prava in da bi bila vsaka sprememba na vrhu korak nazaj. Resnica je ravno obratna, saj je Logar svoj program zastavil povsem razvojno in neideološko, predvsem pa z moralnim kreditom borca proti korupciji, s čimer je »ljubitelja farmacevtk« spravil v neroden položaj.
Navidezna resničnost aktivistov
Če imamo na eni strani Anžeta Logarja, ki se je doslej kot državnozborski poslanec zavzel za preiskavo bančnega kriminala in s tem za obrambo davkoplačevalskega denarja pred plenilci, imamo na drugi strani Zorana Jankovića kot tipičnega tranzicijskega plenilca, ki se skuša opirati na ideološke teme in na domnevno lepo urejeno mestno središče. Toda Ljubljana ni samo center in tega se dobro zaveda tudi Logar, ki s svojo ekipo ves čas obiskuje mestne četrti in do ljudi pristopa neposredno. V normalnih demokratičnih razmerah bi takšna kvalitativna razlika že zdaj pomenila krepko zmago Anžeta Logarja – a to je pač Ljubljana, kjer je mogoče interes globoke države dobro »pokriti« z demokratično odločitvijo Ljubljančanov za moralno zavržene prakse vladanja. Kdor je prebral argumentacijo predavateljice na FDV in aktivistke Mirovnega inštituta Barbare Rajgelj, ki je prejšnji teden javno podprla Jankovića, se je moral nasmejati ob tem, kako levičarski aktivisti Zorana Jankovića povezujejo s socialo in – odsotnostjo sovraštva. »Je mesto brez strahu, ker Zoran Janković ne grozi in se ne utemeljuje na sovraštvu. Glasove trenirkarjev, harmonikašev, delavcev, vrtičkarjev, podjetnikov, brezposelnih, gejev, duhovnikov, študentov in ljudi z drugačnimi političnimi prepričanji skuša usklajevati in preoblikovati v politike, ki ljudem lajšajo življenje. Zato sem prepričana, da bo v prihodnjem mandatu slišal tudi glasove mladih pred vrati predragih stanovanj, družin v socialnih stiskah in zahteve po uravnoteženem mestnem razvoju,« je zapisala. In se osmešila.
Globoka država proti Kanglerju
Drugi razlog za to, da so lokalne volitve zelo pomemben dogodek, pa je Maribor. Tudi tam se dosedanji župan Andrej Fištravec poteguje za nov mandat, a kot kaže, je že avtsajder, skozi glavna vrata pa se vrača že skoraj odpisani Franc Kangler. Kot je zapisal politični analitik Aleš Maver, bi morebitna vrnitev Franca Kanglerja na županski prestol »načela mitski status ‘ljudskih vstaj’ in s tem tudi bistveno opravičilo vladajočih za izrinjanje desne sredine v državi na politični rob, ki je prav v dogajanju ob koncu leta 2012 dobilo odločilen pospešek«. Skoraj zagotovo bo torej v Mariboru na vrhu prišlo do kadrovske spremembe, vendar je boj precej odprt, saj je globoka država vanj poslala razvpitega gostinca Sašo Arsenoviča, za katerega smo nedavno na spletni strani Demokracije objavili dokumentacijo, ki dokazuje njegov »ljudožerski« izpad pred dvajsetimi leti, ko je natakarju odgriznil prst. Sicer pa je jasno, da je Arsenovič del plana B, s katerim bi neokomunistična nomenklatura obdržala oblast v Mariboru v primeru Fištravčevega poraza, seveda vse z namenom, da se prepreči vnovični vzpon Franca Kanglerja, ki je nomenklaturi trn v peti. Dejstvo je namreč, da je režimski tisk, še zlasti pa Večer, postal nekakšen medijski advokat Arsenoviča, ki mu na tak način dviguje popularnost med Mariborčani. To se pozna tudi v javnomnenjskih anketah, kjer je razvpiti gostinec tik za petami Kanglerju. Nekatere ankete v režimskem tisku zato že dajejo slutiti, da bo o zmagovalcu mariborskih županskih volitev odločal interes globoke države z dobro preverjeno taktiko – psihološko manipulacijo s političnimi akterji v Mariboru in njihovo medijsko obdelavo. To pa je nekaj, kar v slovenski politiki poznamo že ves čas – in tudi zato je lahko nekdanji komik Marjan Šarec postal slovenski premier.
SDS: Ni nam vseeno!
Kako pomembne so lokalne volitve, se zavedajo tudi v SDS. Kot so zapisali v odprtem pismu slovenski javnosti, so v stranki zbrani ljudje, ki imajo radi svoj kraj in svojo domovino. »Ni nam vseeno, kaj se dogaja v bližini našega doma, in ni nam vseeno, kaj se dogaja širše v občini. Prepričani smo, da je izjemno pomembno, kdo vodi občino in v katere projekte, investicije, področja se vlaga energija občinskega vodstva. Kajti od vodstva je odvisno, ali se bo kraj, v katerem živimo, razvijal, ali pa bo ostajalo leta in leta vse enako, medtem ko se bo razvoj dogajal drugje, ne pri nas,« so zapisali. Kot so dejali, je pomembno, da »naši otroci živijo v varnem, urejenem okolju, z možnostjo aktivnosti in različnih dejavnosti v bližini doma. Prizadevamo si za to, da bi vsak otrok imel enake izhodiščne možnosti in da za razvoj življenjskih priložnosti ne bo pomembno to, ali je otrok odraščal v središču države ali pa v kateri drugi izmed čudovitih, pa vendarle strukturno prikrajšanih slovenskih regij«. »Pomembno je, da so v okolju, kjer živijo, zadovoljni tudi starši,« je zapisala SDS in dodala: »Da so tudi njihove možnosti za zaposlovanje, za ustvarjanje družinske sreče ter nasploh za bivanjsko radost dobre. Ter da bi bila njihova največja skrb, kako skupaj z ljudmi, ki jih imajo radi, aktivno in kakovostno preživeti prosti čas.«
Več kot 2.700 kandidatov SDS
Podobno opozarja tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal: »Ko delamo obračune za preteklost in ko razmišljamo o prihodnosti, razmišljamo o svoji družini, o svojem domu, o svojem kraju. Ko nas doma in po svetu vprašajo, od kod smo, ponosno povemo ime svojega kraja. Znamo ga opisati tako, da zaživi pred očmi spraševalca.« Po Janševih besedah so v SDS zbrani ljudje, ki imajo radi svoj kraj in svojo domovino. Ker jim ni vseeno, na letošnjih lokalnih volitvah več kot 2.700 članov in simpatizerjev SDS prosi za podporo volivcev. »Nihče drug v Sloveniji ni zmožen ponuditi takšne izbire. Zato, ker nam ni vseeno, kako bo jutri in kako bodo živeli v prihodnje naši otroci in vnuki,« je zapisal in dodal: »Naš kraj in naša občina sta lahko še bolje urejena in do ljudi bolj prijazna. Vse se začne tam, kjer živimo. Zato vas prosim, da 18. novembra 2018 greste na volišča in glasujete za kandidate za župane naše stranke ali za tiste županske kandidate, ki jih podpira naša stranka, ter za kandidate za občinske in mestne svetnice in svetnike, ki kandidirajo na naših listah v občinah po državi.«
Ne pustimo, da o nas odločajo drugi
O tem, zakaj je treba iti na volitve, je govoril tudi aktualni vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, nekdanji župan Bovca: »Vse se začne v domačem kraju. Če volimo ljudi, ki bodo delali za dobro vseh krajank in krajanov, občank in občanov, potem imamo tudi možnosti za uspeh. Ta uspeh pa se z lokalne ravni prenese nato tudi na državno raven. Zato je tudi to, kdo vodi državo, pomembno. Če primerjam to z vožnjo avtobusa: dober in strokovno usposobljen voznik bo avtobus ne glede na stanje na cestah varno in do potnikov prijazno pripeljal na cilj, medtem ko bo slab voznik potnikom povzročal slabo voljo in prošnje, da bi se vožnja čim prej končala. Na lokalni ravni imamo vsaka štiri leta priložnost, da vodstvo, za katerega mislimo, da je slabo, zamenjamo. Ne zamudimo torej te priložnosti in 18.11. pojdimo na volišča ter izvolimo tiste, za katere verjamemo, da bodo naš kraj popeljali v varno, bleščečo in uspeha polno prihodnost. Če bomo ostali doma, bomo dovolili, da drugi odločijo namesto nas. In če nekoliko parafraziram znani rek: slabo občinsko vodstvo izvolijo ljudje, ki ne gredo na volitve.«