V oddajo Drugorazredni so poklicali razočarani prebivalci kraja Podgračeno pri Brežicah, ki leži neposredno ob dolenjki, avtocesti, ki so jo mimo teh krajev začeli graditi leta 2003. Takrat so se začele težave za naša sogovorca Robija Semeniča in Mileno Zaniuk, katerih hiši stojita neposredno ob regionalni cesti, ki od Brežic pelje naprej proti Slovenski cesti in nato na Hrvaško.
Njuni hiši sta v času večletne graditve utrpeli velike poškodbe, ki nikoli niso bile sanirane, čeprav so pri graditelju, Darsu, obljubljali, da bodo poplačali škodo. V več kot desetih letih nista dobila povrnjenega niti centa. Pritožbe na občino ne zaležejo, saj se ta izgovarja na Dars, slednji pa na zdaj propadlo podjetje SCT, ki je izvajalo dela.
Dela na dolenjskem kraku
Naj spomnimo. Leta 2004 so se dela na dolenjskem cestnem kraku intenzivirala na najdaljšem odseku od Kronovega do mejnega prehoda Obrežje. V celoti je bila stara hitra cesta, »Cesta bratstva in enotnosti«, rekonstruirana v pravo avtocesto. Nadaljevala so se tudi dela na odseku Korenitka−Pluska vse do nespornega poteka mimo Trebnjega. Slovenija je dobila sodobno cestno omrežje in povezavo do hrvaške prestolnice Zagreba, toda za prebivalce, ki so živeli neposredno ob gradbišču, kjer je Darsov podizvajalec SCT gradil avtocesto, se je življenje spremenilo v nočno moro. »Hiša se je tresla dneve in noči, na stenah so nastajale razpoke, lezla je tudi zemlja, ustvarilo se je nekaj manjših plazov, ki so pogosto zasuli cesto,« se spominja Milena Zaniuk, ki priznava, da velikokrat ni mogla spati in je prespala bodisi pri prijateljih bodisi pri sorodnikih v drugi vasi.
DARS popisal škodo, potem pa izginil
Zaniukova pravi, da je okrog leta 2008 Dars nazadnje poslal svoje izvedence, da so popisali nastalo škodo, zdaj pa od njih že deset let ni več glasu. Vzhodna fasada na stiku med zahodno steno in vrtno škarpo razpoka ob delitaciji. Na južni fasadi je vidna večja vodoravna razpoka. Ob vhodu je nad nad hišno številko velika vodoravna razpoka. Razpoka ob hramu, na strehi premaknjeni korci. Vse to piše v Darsovem poročilu, a pri tem je tudi ostalo. Občina Brežice trdi, da sanacija poškodb, ki so nastale ob graditvi avtoceste, ni v njihovi pristojnosti. Tudi župan Ivan Molan je večkrat obiskal vas in krajanom svetoval, naj se s svojimi zahtevki za odškodnino obrnejo neposredno na graditelja – Dars. Začarani krog, pravi naša sogovornica, ki se počuti, kot da ne živi v Sloveniji, saj zanjo nikomur ni mar. Živi sama, otroci so se zdavnaj odselili, da bi škodo sanirala sama, pa nima denarja. Zdaj živi v strahu, kdaj se ji bo hiša porušila.
V Darsu so se leta izmikali odgovornosti
Podgračeno ni edino naselje, kjer promet prebivalcem greni življenje. Zaradi nezgrajene hitre ceste se od mednarodnih mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi po regionalnih cestah, ki vodijo skozi strnjena naselja, vsak dan valijo strnjene kolone tovornih in osebnih vozil. V Spuhlji, na križišču, kjer se završka in ormoška regionalka srečata ter združita v skupno pot proti Ptuju, je obremenitev s prometom še posebej velika. Enormno obremenjena je tudi regionalna cesta od Kozine skozi Podgrad do meje s Hrvaško, kjer se po vstopu južne sosede v Evropsko unijo zaradi izogibanja plačevanju cestnine vsak dan valijo kolone vozil.
V Darsu so se predolgo izmikali tudi priznanju, da so krivi za poškodbe in dolžni zanje odšteti odškodnino v okolici Trojan, kjer so prav tako gradili zahteven avtocestni predor. Tudi lokalna skupnost bi lahko tam več naredila, pa ni. Prebivalci Trojan so včasih morali kar ugibati, na čigavi strani so. Občani so si morali svoje pravice izboriti sami, tako da je večina oškodovancev leta 2006 že dobila odškodnine, s katerimi so razmeroma zadovoljni. Z njimi so lahko popravili razpoke in drugo materialno škodo, nematerialno škodo pa so še dokazovali. A odškodnino so dobili izplačano zato, ker so to povedali na glas in dovolj dolgo vztrajali. Od občine in države pozabljeni prebivalci Podgračena so še daleč od svojega uspeha.
Več v tiskani izdaji Demokracije
