Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani je včeraj popoldne odpovedala za ponedeljek napovedano predstavitev in pogovor o knjigi »Manifest za evropski preporod« Alaina de Benoista velja za glavnega predstavnika t. i. nove desnice (Nouvelle droite). Na predstavitvi je bil načrtovan tudi pogovor s hrvaško-ameriškim pisateljem, publicistom, prevajalcem in nekdanjim diplomatom in profesorjem Tomislavom Sunićem, doktorjem političnih znanosti. Ta strahopetna odpoved prireditve, ki je bila dogovorjena in oglaševana že cel oktober, seveda onemogoča prirediteljem, da bi našli v tako kratkem času nadomesten prostor za prireditev, ki je tako vsaj za zdaj odpovedana.
Pritiski politične levice, ki je zahtevala od knjižnice (ali pa kar državnih oblasti) odpoved predstavitve, so se v zadnjih dnevih kar vrstili. Očitno je knjižnica oziroma njena voditeljica prireditev Barbara Bračič Fabjančič, počepnila pred njimi in odpovedala prireditev. Da je šlo za zunanji pritisk lahko sklepamo po tem, da v odpovedi Fabjančičeva ni znala natančno razložiti vzroka, zakaj prireditev odpovedujejo. Prirediteljem je bilo zgolj poslano sporočilo: »Moram vam sporočiti, da odpovedujemo prireditev, ker nismo bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do nas.« Organizatorji so v odgovoru povprašali, če bi lahko izvedeli katere so te informacije, zaradi katerih je prireditev odpovedana. Odgovora na to vprašanje niso dobili.
Knjižnica je javni zavod, ki bi morala enakopravno obravnavati vse državljane ne glede na svetovno nazorske opredelitve. Upali smo, da je tudi Slovenija po skoraj treh desetletjih že naredila civilizacijski preskok v družbo, v kateri ideje in znanje niso več podvržene odobritvi primernosti s strani ideološke komisije Centralnega komiteja partije ali kakšnega podobnega telesa. A očitno smo se motili in ta primer je le eden v mozaiku podobnih, ki dokazujejo, da je v Sloveniji ideološka levičarska cenzura še kako živa. Se pa lahko vprašamo, kaj bo naslednji korak. Čiščenje knjižnic »sovražne« literature tako kot 1945? Tajni indeksi in bunkerji prepovedanih knjig? Grmade, na katerih bodo gorela politično neprimerna dela? Počasi, a zanesljivo se slovenska družba v zadnjih tednih giblje v tej smeri.
