Prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič se je z državo poravnal o odškodnini v primeru Patria, ki je po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču zastaral. Kot poroča Delo, je zahteval 13,4 milijona evrov odškodnine zaradi 184 dni neupravičenega prestajanja zaporne kazni in poslovne škode, zadovoljil pa se je z nekaj manj kot 63.000 evri.
Po vloženem odškodninskem zahtevku je Črnkovič z državnim odvetništvom najprej sklenil delno zunajsodno poravnavo, s katero se je Republika Slovenija zavezala plačati 11.324 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za izgubo pri zaslužku. Julija pa je sklenil še drugi del zunajsodne poravnave, ki je zajela vse druge Črnkovičeve zahtevke, so za časnik potrdili na državnem odvetništvu.
Država se je zavezala plačati 51.513 evrov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka za nepremoženjsko škodo oziroma neupravičen zapor in posledično trajne posledice zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter za izgubljen dobiček podjetja.
Poleg Črnkoviča odškodnino zaradi neupravičenega prestajanja zaporne kazni od države terjata tudi upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Tone Krkovič ter predsednik SDS Janez Janša. Prvi narok za obravnavo tožbe nekdanjega poveljnika specialne brigade Moris Krkoviča je ljubljansko okrožno sodišče razpisalo za 25. oktobra, tožba Janše pa še ni prišla na vrsto za obravnavo.
Krkoviču je državno odvetništvo v predhodnem postopku ponudilo dobrih 35.000 evrov, vendar ponudbe ni sprejel. Zato s tožbo terja 601.119 evrov kot povračilo škode zaradi “neupravičenega in nezakonito vodenega kazenskega postopka, nezakonitega obtožnega predloga in kazenske obsodbe” ter neutemeljenega odvzema prostosti v trajanju 294 dni.
Kdaj bo prišla na vrsto tožba Janše, ki je bil zaprt 176 dni in od države terja 901.119 evrov odškodnine, medtem še ni znano. Janša je tolikšen znesek zahteval že v predhodnem postopku, a mu je država ponudila zgolj dobrih 52.000 evrov. Tožbo je nato vložil tako zoper državo kakor zoper štiri sodnike in sodnice, ki so sodelovali v postopku Patria, ter avtorico obtožnega predloga nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar, še piše Delo.
