Piše: Vida Kocjan
Najnovejše napovedi gospodarske rasti, ki je kazalnik realne rasti bruto domačega proizvoda (BDP), so za Slovenijo v letu 2026 izrazito optimistične. Vse ključne institucije so jeseni občutno zvišale svoje ocene glede na spomladanske oziroma aprilske napovedi.
Po treh letih razmeroma šibke rasti, ko je gospodarstvo večinoma stagniralo oziroma raslo le zmerno, se slovensko gospodarstvo vrača na pot močnejšega razvoja. Glavni motorji so investicije, okrevanje industrije in izvoza ter solidna domača potrošnja, hkrati se povečujeta zaupanje in optimizem.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski napovedi septembra 2026 napovedal 3,8-odstotno rast, kar je za 1,8 odstotne točke več od pomladanske ocene. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je oktobra zvišala svojo napoved na 3,3 odstotka (z 2,0 odstotka), Mednarodni denarni sklad (MDS oziroma angl. IMF) pa v oktobrski izdaji World Economic Outlook na 3,2 odstotka (prav tako z 2,0 odstotka). Razlike med institucijami so sicer posledica različnega časa priprave napovedi.
Umar: Z lanskih 1,5 na 3,8 odstotka
Umar ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast precej višja od lanske, ki je znašala le 1,5 odstotka. Pospešek temelji na sovpadanju več dejavnikov: močnem okrevanju izvoza – dodatno spodbujenem z zagonom novih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji –, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in porabe gospodinjstev.
Domače povpraševanje poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna poraba, ki jo podpirajo visoka zaposlenost, hitrejša rast plač in izboljšano zaupanje potrošnikov. Povečala se bo tudi državna poraba, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe, večje zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu ter boljšega črpanja evropskih sredstev. Skupni izvoz, ki je lani pretežno stagniral, se bo letos znatno povečal. Rast je široko osnovana, podpirata pa jo tako večja izvozna učinkovitost kot povečanje proizvodnih zmogljivosti v domači farmacevtski in avtomobilski industriji.
V letih 2027 in 2028 naj bi se rast umirila na 2,5 oziroma 2,3 odstotka, predvsem zaradi postopnega izzvenevanja učinkov enkratnih dejavnikov. Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni ob nizki brezposelnosti. Rast plač se bo letos okrepila, nato pa postopno umirila, dodajajo v Umarju.
GZS: Investicije kot glavni motor in preobrat v industriji
Analitika GZS pod vodstvom glavnega ekonomista Bojana Ivanca je v jesenski napovedi ocenila, da se bodo investicije v osnovna sredstva letos realno povečale za okoli osem odstotkov. K temu bodo prispevale tako gradbene investicije (zaključevanje večjih projektov, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter občinske naložbe) kot naložbe podjetij v stroje, opremo, raziskave in razvoj ter transportno opremo. Posebej izstopajo naložbe v farmacevtski industriji in nekaterih drugih kapitalsko intenzivnih panogah. Po večletni stagnaciji je prišlo do preobrata tudi pri industrijski proizvodnji in izvozu. Industrijska proizvodnja naj bi se letos okrepila za okoli tri odstotke. Energetsko intenzivne panoge so se po daljšem obdobju težav stabilizirale.
MDS: Slovensko gospodarstvo nad evrskim povprečjem
Mednarodni denarni sklad (MDS) je v oktobrskem poročilu World Economic Outlook napoved rasti slovenskega gospodarstva za leto 2026 zvišal za 1,2 odstotne točke, na 3,2 odstotka. Za svetovno gospodarstvo MDS v letu 2026 napoveduje 3,1-odstotno rast. Slovensko gospodarstvo tako letos precej presega povprečje evroobmočja, kar je predvsem posledica močnejše investicijske aktivnosti in zagona novih proizvodnih zmogljivosti.
Končno na poti močnega razvoja
Podatki in napovedi kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 pokazalo odpornost in se po letih šibke rasti vrnilo na pot močnejšega razvoja. Optimistične napovedi Umarja, GZS in MDS temeljijo na konkretnih podatkih o investicijah, izvozu in industrijski proizvodnji. Hkrati pa ostajajo prisotna pomembna tveganja, predvsem zunanja. Za podjetja to pomeni priložnost za krepitev konkurenčnosti, a tudi potrebo po skrbnejšem upravljanju energetskih tveganj in stroškov dela. Za gospodinjstva višja rast prinaša boljše razmere na trgu dela. Za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda pa bo ključno, da se ohrani dinamičnost zasebnega sektorja in da se uspešno upravlja z energetskimi in stroškovnimi izzivi.
Spodbuden je tudi optimizem
Ugotovimo lahko, da jesenski popravki napovedi navzgor niso le tehnična prilagoditev številk, temveč odražajo širši premik v oceni odpornosti slovenskega gospodarstva. Po večletni previdnosti (negotovosti) so Umar, GZS in MDS v jesenskih napovedih zaznali, da so se pozitivni dejavniki – močnejše investicije, okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza ter stabilen trg dela – izkazali za bolj vzdržne kot v prejšnjih obdobjih. Nedvomno je vse to povezano tudi z nastopom nove vlade pod vodstvom Janeza Janše.
Mag. Andrej Šircelj: Razbremenitve z rastjo, ne z novimi davki
Minister za finance mag. Andrej Šircelj je optimistične napovedi Umarja (3,8 odstotka) in IMF-ja (3,2 odstotka) izpostavil kot podlago za proračunsko načrtovanje in načrtovane razbremenitve dela. Poudaril je: »Slovenija ima eno izmed najvišjih gospodarskih rasti v Evropi. Gospodarstvo je močnejše, kot smo pričakovali – višji proračunski prihodki izhajajo iz ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne iz višjih davkov. Ljudje več delajo, podjetja so uspešna, potrošniki zaupajo. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, ampak z rastjo in učinkovitostjo. Javne finance ostajajo stabilne in v okviru fiskalnih pravil.«
GZS: Letošnja gospodarska slika bistveno boljša
Mag. Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je izpostavil, da bodo investicije v osnovna sredstva letos realno porasle za okoli osem odstotkov. Povedal je: »Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po večletni stagnaciji končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja.«
Realna gospodarska rast po letih
Leto 2021: 8,4 %
Leto 2022: 2,6 %
Leto 2023: 2,6 %
Leto 2024: 2,0 %
Leto 2025: 1,5 %
Leto 2026: 3,8 %
Vir: Umar (jesenska napoved 2026)
