Četrtkova oddaja Tarča (20. 9. 2018) ni dala jasnega odgovora na vprašanje, kdo je odgovoren za ustavni padec Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, točneje tistega člena, ki govori o tem, da se to ugotavlja za nazaj, vse do nastanka samostojne Slovenije, kar pa je bistvo problema.
Naj spomnim naslednje. Leta 2011 je nastal poslanski Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, katerega nosilka je bila poslanka ZARES Cveta Zalokar Oražem. Takratna koalicija se je odločila, da ga po javni predstavitvi mnenj umakne. Sledila je nova verzija, v večjem delu je šlo za prepis srbske različice zakona, nosilec zakona pa je bil poslanec ZARES Franko Jurij. Stranki ZARES je šlo za nohte, ankete so ji kazale izpad iz DZ, zato je vršila nenormalen pritisk, tako na koalicijo kot opozicijo, da je treba ta zakon sprejeti. Zakon se je znašel na poslanskih klopeh. S strani SDS sem bil za zakon zadolžen jaz. Temeljito sem ga prebral, se posvetoval s strokovnimi sodelavci in končno smo se odločili, da zakon podpremo. Vložili pa smo amandma na tisti člen zakona, kjer so predlagatelji predvidevali, da naj bi zakon veljal, le za pet let nazaj, torej do leta 2006. Naš predlog pa se je glasil, da naj zakon velja za celotno obdobje od nastanka samostojne Slovenije. Tako amandma, kot tudi sam zakon je po vetu DS podprlo kar 71 poslancev, nasprotovala mu je le Jelinčičeva SNS.
Seveda se je že takrat pojavilo vprašanje, ali lahko zakon velja za nazaj in ne le za naprej. Pravna in ustavna načela so znana, zakon lahko velja le za naprej, za nazaj pa le takrat, kadar zakonodajalec – DZ posebej natančno opredeli javni interes, zakaj naj bi zakon veljal za nazaj. Konec koncev – kako pa bi izgledalo, da bi leta 2011 sprejeli zakon, ki bi veljal za naprej in ne tudi za nazaj, saj je bilo jasno, da je bilo že do takrat pokradenega na stotine milijonov državnega premoženja.
Ko sem tistega leta 2011 kot poslanec pritisnil na gumb za, sem imel seveda v mislih vile, jahte, avione, drage avtomobile posameznikov in še kaj, kar so si nagrabili posamezniki. Konec koncev so v Srbiji in na Irskem že pred nami sprejeli podobne zakone, ki so tudi veljali za nazaj in že v nekaj letih odvzeli na stotine milijonov nezakonito pridobljenega premoženja posameznikom. V Srbiji kar 900 milijonov evrov premoženja eni sami osebi. Da ne govorim o Italiji pa tudi Srbiji, kjer imajo posebna državna podjetja za upravljanje odvzetega premoženja nezakonitega izvora, državne institucije pa domujejo v tako odvzetih vilah, državni inšpektorji pa se prevažajo v dragih tako zaseženih avtomobilih.
No, pri nas pač ni tako. Po sedmih letih veljavnosti zakona je naše sodstvo odvzelo eno samo stanovanje in nekaj dekagramov zlata ali zlatih izdelkov. Se je pa po tem zakonu naše pravosodje ukvarjalo s 35. let starim traktorjem Franca Kanglerja in podrtijo Janeza Janše v Trenti. Čista sramota.
V začetku aprila 2018 pa je naše Ustavno sodišče sprejelo v obravnavo Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, točneje presojalo je o tem, ali naj tisti člen, ki govori o tem, da zakon velja vse od osamosvojitve, velja ali ne. Običajni postopek je tak, da Ustavno sodišče zaprosi za stališče zakonodajalca, torej DZ. Dne 5. 4. 2018 je to tudi storilo in določilo 30 dnevni rok za odgovor. Takratni predsednik DZ Milan Brglez je zahtevo Ustavnega sodišča poslal Odboru za pravosodje (vodil ga je Jan Škoberne – SD), Zakonodajno pravni službi DZ in Vladi RS. Običajni postopek je tak, da Vlada RS svoje stališče pošlje DZ in ga v roku tudi je. Vlada je zagovarjala veljavnost zakona za nazaj.
Toda predsednik DZ Milan Brglez je že aprila 2018 preklical vse redne seje vseh odborov in komisij DZ, Zakonodajno pravna služba pa do roka, torej 5. 5. 2018 ni pripravila mnenja o tem, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj. Posledično predsednik pristojnega parlamentarnega odbora Jan Škoberne ni imel pogojev za sklic seje (v oddaji Tarča sem omenjal le njega). DZ posledično do roka 5. 5. 2018 ni utemeljil, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj.
Ustavno sodišče pa je odločilo. Ker iz dokumentacije zakonodajalca ni razvidno, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj, se ta člen zakona razveljavi. Pa smo tam. Ker je Milan Brglez preklical vse redne seje vseh odborov in komisij DZ že aprila 2018 in ker Zakonodajna služba DZ ni pripravila utemeljitve, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj, Jan Škoberne ni sklical pristojnega odbora in Ustavno sodišče je odločilo tako, kot je. V razmerah, ko zakonodajalec – DZ ni pripravljen niti zagovarjati zakona in javnega interesa, zakaj naj bi zakon veljal za nazaj, je odločitev Ustavnega sodišča več ali manj pričakovana.
Nova sestava DZ pa je tista, ki naj na tak ali drugačen način odgovori na vprašanje, kateri posamezniki so tisti, ki so odgovorni za to, da DZ ni odgovoril na zahtevo Ustavnega sodišča.
Še twitt BMZ, ki je še kako kompetenten za take ocene:
Včerajšnja Tarča (glede odvzema premoženja).
Tako Sovdatova kakor @drVinkoGorenak sta kristalno jasno povedala, da v postopku pred Ustavnim sodiščem (Škobrnetov odbor) Državnega zbora ni odgovoril na navedbe ustavnega pritožnika. Pa bi lahko…
Voditeljica tega ni (!) razumela.— Boštjan M. Zupančič (@bmz9453) September 21, 2018
