Piše: dr. Vinko Gorenak
Šef Golobnjaka je razglasil veličastno zmago na volitvah 22. 3. 2026. Tudi na sedež svoje stranke je prišel kot sončni kralj, ki so mu vsi podrejeni. Gibanje Svoboda je prejelo 333.973 glasov, SDS pa 326.036 glasov. V tem kontekstu je GS relativni zmagovalec volitev. Toda poglejmo si številke nekoliko bolj natančno.
GS je torej prejelo 333.973 glasov, leta 2022 pa 410.769 glasov; izgubili so torej kar 76.796 glasov ali 12 poslanskih mest. Sedanja vladna koalicija (GS, SD in Levica) je skupaj prejela 477.363 glasov, leta 2022 pa 543.712 glasov; izgubila je torej 66.349 glasov, posledično je izgubila 13 poslanskih mest. Se vam zdi to veličastna zmaga? Meni se ne zdi.
Poglejmo še nasprotno stran. SDS je na letošnjih volitvah prejela 326.036 glasov, leta 2022 pa 279.897 glasov; torej je SDS letos prejela kar 46.139 glasov več. NSi s koalicijo okoli nje (SLS in Fokus) je letos prejela 108.386 glasov, leta 2022 pa sama NSi 81.794 glasov; torej je letos prejela 26.592 glasov več. V številu poslanskih mandatov pa je SDS letos dobila enega poslanca več, NSi s svojo koalicijo pa tudi enega poslanca več. Se vam ne zdi, da je bilo za te stranke leto 2026 uspešnejše kot leto 2022?
Celotna situacija pa je bila v veliki meri predvidljiva že pred volitvami. Tudi tokrat o vladi ne bodo odločali zmagovalci volitev, ampak poraženci volitev, tako je bilo v večini primerov po vseh volitvah od leta 1996 naprej.
Da bi to trditev podkrepil, naj vas spomnim na nekaj primerov. Proporcionalni volilni sistem, kakršnega imamo, praviloma pušča široko odprta vrata za vstop v DZ tudi malim političnim strankam. Prav te pa so zelo pogosto jeziček na tehtnici, saj vlado sestavi tisti, ki ga podprejo male politične stranke.
Leta 1996 je sicer zmagala takrat mogočna LDS Janeza Drnovška, a DZ je bil, gledano levo-desno, razdeljen na pol in brez prestopa vsaj enega poslanca vlade ni bilo mogoče sestaviti. Po spodletelem podkupovanju Pavla Ruparja je k Drnovškovi LDS prestopil poslanec Ciril Pucko in šele takrat je Drnovšek lahko sestavil vlado. Leta 2000 je bilo podobno; Andrej Bajuk vlade ne bi sestavil, če ne bi dve poslanki Jelinčičeve SNS (Polonca Dobrajc in Eda Okretič Salmič) prispevali svojih dveh glasov za Bajukovo vlado. Leta 2004 je bilo podobno; če ne bi DeSUS, ki ga je takrat vodil Anton Rous, podprl Janševe vlade, te ne bi bilo. Leta 2008 je bilo podobno kot leta 2022; levi trojček je pod vodstvom Boruta Pahorja sestavil vlado podobno kot leta 2022, ko je vlado sestavil Robert Golob – v obeh primerih je leva stran pač dobila dovolj glasov. Leta 2012 zmagovalec volitev Zoran Janković ni sestavil vlade, sestavil jo je Janez Janša – izključno zato, ker je na njegovo stran prestopil Gregor Virant s svojo DL. Ko je Gregor Virant leta 2013 prestopil na stran Alenke Bratušek, je vlado sestavila ona. Leta 2014 je zmagala Cerarjeva SMC, toda brez SD ali DeSUS vlade ne bi sestavil. Leta 2018 je zmagala Janševa SDS, vlado pa je sestavil poraženec volitev Marjan Šarec, okoli katerega so se zbrale male politične stranke – DeSUS, SAB in SD so omogočile njegovo vlado. Leta 2022 je prišlo do preobrata; ko je Marjan Šarec vrgel puško v koruzo, je vlado sestavil Janez Janša, a brez SMC je ne bi.
Letos je situacija podobna. Golob vlade ne more sestaviti, niti s sedanjimi koalicijskimi partnerji, torej SD in Levico, ker imajo skupaj 40 poslancev. Tudi Janša je ne more sestaviti, saj ima skupaj s koalicijo okoli NSi 38 poslancev. Odločala bosta torej dejansko poraženca volitev, to sta Anže Logar s svojimi Demokrati in Zoran Stevanović s svojo Resni.co. To je še en dokaz, da o vladi odločajo poraženci volitev in ne zmagovalci.
