Piše: Spletni časopis
Primanjkljaj sektorja država se je v letu 2025 povečal na -2,5 % BDP (2024: -0,9 % BDP), kar je predvsem posledica izrazite rasti izdatkov. K tej so največ prispevali višji stroški dela zaradi začetka plačne reforme in uvedbe zimskega regresa, nadaljnja rast socialnih nadomestil ter okrepljene investicije.
Rast prihodkov se je upočasnila, predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov podjetij in umirjanja razmer na trgu dela. To opozarja fiskalni svet v svoji danes objavljeni mesečni informaciji. Podrobneje so ne najboljše trende opisali tako:
“Povečanje primanjkljaja je bilo posledica občutne krepitve rasti izdatkov, ki se je več kot podvojila (11,6 %; 2025: 5,1 %). Povečala so se zlasti sredstva za zaposlene ob začetku izvajanja plačne reforme in uvedbi zimskega regresa. Njihov delež v BDP se je povečal za 1,1 o. t. Nadaljevala se je visoka rast socialnih nadomestil, rast izdatkov za pokojnine pa je presegala nominalno rast BDP. K rasti so vidno prispevale še okrepljene investicije, tudi zaradi večjih investicij Sklada NOO in začetka delovanja SOS. Rast prihodkov se je upočasnila (8,1 %; 2025: 9,2 %) in zaostala za rastjo izdatkov. V največji meri je izhajala iz nadaljnje visoke rasti socialnih prispevkov deloma tudi zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani se je vidno upočasnila rast prihodkov od davka na dohodke oziroma dobičke ob slabšem poslovanju podjetij in od davka na dohodke posameznikov ob upočasnjeni rasti povprečne plače, padcu zaposlenosti, nižja rast pa je bila tudi posledica uskladitve dohodninskih razredov.” To v novi številki publikacije Mesečna informacija ugotavlja fiskalni svet, ki povzema še, da se je bruto dolg sektorja država (65,7 % BDP) znižal na raven pred izbruhom epidemije, predvsem pod vplivom inflacije.
Razmere na finančnih trgih so se v zadnjem mesecu zaostrile zaradi geopolitičnih napetosti, vendar je Slovenija večino potrebnega zadolževanja za letos izvedla še v ugodnejših pogojih. Državni proračun je imel v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini -700 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je ostala solidna (7,0 %), predvsem zaradi višjih prilivov iz DDV in evropskih sredstev ter tudi dohodnine. Vendar jo rast odhodkov (13,0 %) še naprej občutno presega. K temu največ prispevajo višji stroški dela, povezani z uvajanjem novega plačnega sistema, ter okrepljena investicijska aktivnost, zlasti na področju obrambe. Dodatno rast odhodkov spodbujajo transferi posameznikom in gospodinjstvom ter v zdravstveno blagajno.
Za celotno leto je po veljavnem proračunu predviden primanjkljaj v višini -2,1 mrd EUR. Po Zakonu o fiskalnem pravilu mora vlada do 10. aprila poslati državnemu zboru in Fiskalnemu svetu v oceno osnutek letnega poročila o napredku izvajanja srednjeročnega načrta. Fiskalni svet bo skladno z zakonodajo v sedmih dneh od prejema pripravil oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračunov sektorja država s potjo gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega načrta.
Celotno mesečno poročilo je takšno:
