Piše: Spletni časopis
“Nedolgo nazaj, dva ali tri dni, sem dal svoj mobilni telefon kolegu, da ga odpelje do mojega znanca, ki zastopa lastnika kapitala v energetskem sektorju. Naslednji dan me je novinar na novinarski konferenci vprašal, če drži, da sem bil z odvetnikom in tem lastnikom kapitala na pijači. Kar kaže, da politika izkorišča državne aparate, ki so plačani iz davkoplačevalskega denarja, za obračunavanje s političnimi nasprotniki, za povzročanje preganjavice in predvsem za to, da vedo s kom se kdo sestaja in kje se sestaja.”
To je za POP TV povedal predsednik Resnice Zoran Stevanović in dodal, naj bi ga tudi Mestna občina Kranj obvestila, da so kar 32-krat skušali vdreti v njegovo elektronsko pošto, osemkrat tudi uspešno. “Se pravi, da vdirajo v elektronsko pošto, sledijo telefonom, neprestano nadzorujejo, kar lahko v tem trenutku počne samo Sova ali pa je to operativna kombinacija policije. Kar se ne dogaja niti v najbolj totalitarnih državah tretjega sveta, ki se jim mi posmehujemo.”
Z zlorabo države si Golob strelja v koleno
Izjave Stevanovića bi zvenele paranoično, če se zadnje mesece predstavniki vladnih strank ne bi hvalili z nadziranjem komunikacij opozicijskim politikom in če se ti podatki tudi ne bi pojavili v njihovih medijih za volilno kampanjo. Šlo je za povsem očitne zlorabe podatkov kriminalistov in Sove, v obeh je Robert Golob izvedel čistke in nastavil svoj vrh. Štiri poslance NSi oblast celo kazensko preganja zaradi tega, ker so kot nadzorniki obveščevalnih služb med seboj komunicirali, kako jim policija trdi, da ne zlorablja pristojnosti rabe tajnih metod in sredstev, denimo, prisluškovanja. Ker so v javnost iz kriminalistične službe in tožilstva po tem prišle podrobnosti o telefonskih komunikacijah poslancev NSi, je jasno, da se je zloraba represivnih organov za potrebe volilne kampanje vladnih strank zgodila.
Enak vzorec zlorab kaže afera Black Cube, kjer je Sova za premiera Roberta Goloba pred volitvami pomagala v spinu proti SDS in Janezu Janši, ker se je ta večkrat sestal s šefom izraelskega sveta za nacionalno varnost pred dvema desetletjema Giorom Eilandom, ki je bil takrat glavni arhitekt in koordinator umika iz Gaze. Te sestanke je najprej Janša sam razkril, a brez imen. So pa imena potem razkrili iz Sove. Ko gre za umore ali druga kazniva dejanja imena in priimke državni organi (celo sodišča) na vso moč prikrivajo javnosti. Če gre za posilstva, še posebej migrantov, javnosti sploh ne obveščajo o dogajanju. V tem primeru pa javnost obvestijo o vsem, celo o tem, kdo je kje spal, ker to koristi Robertu Golobu. Običajni zakoni in pravila, ko gre za politično propagando s pomočjo Sove in NPU, ne veljajo.
Eilanda nam Sova (in drugi v spinu) lažno predstavljajo kot agenta in predstavnika podjetja Black Cube, ko ga obtožujejo nekakšnih kaznivih dejanj zaradi posnetkov, na katerih v tujini investitorjem o koruptivnih zlorabah oblasti in tudi plačevanju medijev govorijo nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, lobist in nekoč piarovec Mira Cerarja Rok Hodej, nekdanji direktor GEN-I in GEN-Eneregije Dejan Paravan, Tomislav Vukmanovićem, ki je bil v preteklosti izvršni direktor družbe GEN-I Zagreb in odvetnik Jožef Oberstar.
Kako bizarni so spini, kažejo pretiravanja. Pripisovanje, da je Eiland agent ali zastopnik Black Cuba, je nekaj takega kot da bi trdili, da je Milan Kučan agent Sove, ker je nekoč zanj delala tajna policija komunističnega režima ali da je glavni predstavnik podjetij, katerih direktorji so bili združeni v njegov Forum 21. Upokojeni nekdanji general Eiland ima lastno podjetje, v Black Cubu je svetovalec v enem od svetovalnih odborov. To ni edina družba, kjer opravlja takšno vlogo. So pa v Ljubljano z njim res prišli predstavniki podjetja Black Cube. Pravi in ne izmišljeni. A to ni kaznivo. Ravnanje Sove in poročanje Golobu podrejenih medijev nam razkrivajo nadzor nad opozicijo, ki ga za propagandne potrebe stranke Svoboda izvajajo kar državni organi, katerih vrhove je nastavil Golob, ki kreativno posredujejo podatke javnosti (ki jih v drugih primerih prikrivajo). Kazniva dejanja, ki bi jih naj preiskovali, pa si je izmisli kar premier Robert Golob osebno. Denimo, nekakšno veleizdajo tujim paraobveščevalnim službam. Ki je v tem, da je javnost izvedela za koruptivne prakse. To izdajo tujim paraobveščevalcem pa so kvečjemu zagrešili Dominika Švarc Pipan, Nina Zidar Klemenčič, Rok Hodej, Dejan Paravan, Tomislav Vukmanovićemin Jožef Oberstar. Ki jih pa za izdajo državnih skrivnosti o načinu vladanja Goloba, Zorana Jankovića in drugih ne obtožuje, Sova in kriminalisti pa ne preganjajo.
Ni čudno, da je Stevanovića strah. Porcija bo doletela tudi njega, če ne bo priden. In ga je deloma tudi že. Za svarilo.
