Piše: Bogdan Sajovic
Prisluškovalna afera je zbudila pozornost tudi v tujini. V avstrijskem »Kleine Zeitung« je izšel članek pod naslovom »Ein kleines Ibiza in Wahlfinale« (Mala Ibiza v finalu volitev) v katerem avtor primerja slovensko prisluškovalno afero z avstrijsko afero leta 2019.
Leta 2017 se je predsednik tedaj opozicijske stranke svobodnjakov Heinz-Christian Strache v najeti vili na Ibizi sestal z žensko, ki je trdila, da je nečakinja ruskega energetskega oligarha. Tajkun naj bi financiral svobodnjakom medijsko kampanjo na prehajajočih volitvah, Strache pa bi v zameno, ko prevzame oblast, oligarhu omogočil donosne vladne pogodbe.
Prisluhi so maja 2019 prišli v javnost in čeprav do realizacije dogovora sploh ni prišlo, je Strache odstopil tako kot vodja stranke kot tudi s položaja podpredsednika vlade in ministra za javno upravo. Posledično je padla celotna vlada in spravila svobodnjaško stranko v opozicijo.
Za razliko od Slovenije se v Avstriji nihče ni spraševal kdo je snemal in ali je bilo snemanje zakonito- pomembna je bila vsebina posnetega. Stracheja je javnost obtožila izdaje nacionalnega interesa, češ, da »razprodaja Avstrijo tujcem«. V Sloveniji pa je prav obratno, izdaje se obtožuje tiste, ki so posneli namero, da se razprodaja Slovenijo tujcem.
O slovenski prisluškovalni aferi se je razpisal tudi spletni portal Visegrad24:
»Velik korupcijski škandal je prizadel slovensko vlado in njenega levičarskega premierja Roberta Goloba le nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami. Vodilni člani njegove stranke so bili posneti na posnetkih, na katerih naj bi razpravljali o korupcijskih shemah ministra in drugih tesnih zaveznikov premierja. Posnetki so začeli prihajati v javnost pred nekaj dnevi, drug za drugim, in slikajo globoko zakoreninjen sistem korupcije na samem vrhu sedanje slovenske vlade. Na prvem posnetku, katerega pristnost je potrdil neodvisni strokovnjak, generalna sekretarka stranke premierja Roberta Goloba navaja, da je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek odtujila približno 2,5 milijona evrov iz 2. železniškega tira, enega največjih slovenskih infrastrukturnih projektov, ki naj bi odstranil logistično ozko grlo, ki vodi do koprskega pristanišča. V drugem posnetku ena najuglednejših slovenskih odvetnic, Nina Zidar Klemenčič, pojasnjuje, kako je gradnja velikega hotela Intercontinental v Ljubljani pridobila dovoljenja s plačilom 10-odstotne provizije sinu župana in kako »enostavno« je sodelovati z županom, ki prestolnico vodi že 20 let, če le zagotoviš ta odstotek. Na tretjem posnetku nekdanji Golobov tesen sodelavec iz časa, ko je delal v energetskem podjetju GEN-I, ki ga je ustanovil, opisuje načrte za privatizacijo in prevzem več milijardnega državnega energetskega podjetja v primeru, če Golob izgubi na prihajajočih volitvah in bi moral oblast predati opoziciji. Posnetki tudi kažejo, da ključne osebnosti ostajajo podrejene nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu, ki je predstavljen kot tisti, ki vleče niti v politiki, medijih in gospodarstvu v Sloveniji. Golob in njegova skrajno leva vlada sta že dolgo obtožena povezav s slovensko postkomunistično elito. Trditev je, da so politične elite, zlasti tajne službe, ki so bile vzpostavljene že v času, ko je bila Slovenija še del komunistične Jugoslavije, uspele ohraniti velik vpliv tudi na neodvisno Slovenijo, ko se je ta po letu 1991 oblikovala. Po mnenju kritikov je nekdanji komunistični eliti in visokim uradnikom ešalonov komunistične tajne službe uspelo prevzeti nadzor nad velikimi deli slovenskega sodstva, bančnega sistema in medijskega trga prek mreže korupcije in bogastva, ki se je nabralo v komunističnem obdobju. Nova razkritja posnetkov so ponovno sprožila razpravo o tem, kako globoko je v resnici zakoreninjena korupcija v Sloveniji.«
Visegrad24 ima na omrežju X sicer 1,7 milijona sledilcev, kar je približno toliko, kot je vseh volivcev v Sloveniji.
