Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je Golobovi vladi uspelo še povečati čakalne vrste v zdravstvu in zakaj je potrebno na volitvah zavrniti sedanjo vladajočo opcijo. Objavljeni prisluhi, v katerih kot glavna protagonistka nastopa nekdanja generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković, kaže na popoln moralni razkroj sedanje oblastne elite. Medtem ko Svoboda s plakatov zavaja, naj si ne pustimo vzeti dolgotrajne oskrbe, je postalo jasno, da je sedanja vlada uničila projekt prejšnje vlade in bi lahko dolgotrajno oskrbo že zdavnaj imeli. Očitno se Jankovićeva vladavina v Ljubljani sesuva v prah. Prebivalci Štepanjskega naselja so mu najprej obrnili hrbet, nato pa še dosegli sodno zmago glede parkiranja. V Demokraciji objavljamo številne intervjuje, denimo z odvetnikom Janezom Stuškom, Alenko Simonič in tudi prof. dr. Boštjanom Markom Turkom, ki pravi, da sedanja vladajoča levica spominja na Jugoslavijo v zadnjih vzdihljajih. Z Demokracijo boste vedeli več.
Pogovor, ki naj bi bil posnet 19. oktobra 2023, nedvoumno razkriva, da je bila preiskovalna komisija, ki jo vodi Tamara Vonta, pred njo pa jo je vodila Mojca Šetinc Pašek, ustanovljena z izključno političnim ciljem: trajno diskreditirati Janeza Janšo in SDS ter javno označiti predsednika največje opozicijske stranke za kriminalca. No, Šetinc Paškova je v svojih javnih izjavah, potem ko je odstopila kot predsednica komisije (zaradi prehoda od Svobode k SD), to že potrdila, toda sedaj so dokazi še veliko bolj očitni. Zanimivo je, da vse tri (Šetinc Paškova, Vonta, Vukovićeva) prihajajo iz medijskega sveta. Toda Šetinc Paškova naj bi bila za Svobodo problematična, povsem očitno pa je, da se je zamerila Vukovićevi, ki je sicer odstopila kot generalna sekretarka Svobode, a naj bi še vedno vlekla niti iz ozadja. V prvem delu pogovora Vesna Vuković jasno izraža strateški pomen komisije: »Tamara, preiskovalna komisija, ki smo jo mi ustanovili, je za to stranko politično ful pomembna /…/ zato, da Janezu Janši za vedno povedo, da je kriminalec.« Vonta: »Ja, ampak potem ne daš Mojci (Šetinc Pašek) za vodit’.« Posnetke smo objavili tudi v člankih na spletni strani Demokracije, v njih pa prevladuje vulgaren besednjak, ki močno presega slavni Erjavčev »boli me džoko«, ki je bil ravno tako ujet v prisluhih pred leti.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Fiasko vladajočih – čakalne vrste so se podaljšale
Pod vladajočo koalicijo (Svoboda, SD in Levica) so se čakalne vrste podaljšale, in to drastično – kljub milijardam iz (evropskega) Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter neskončnim obljubam o digitalizaciji. Kljub različnim metodološkim mahinacijam in administrativnim trikom so se čakalne dobe zgolj v zadnjem letu in pol vladavine golobistov podaljšale za več kot 20 odstotkov. Konec februarja je nad dopustno mejo čakalo 85.221 bolnih, skupno pa 357.067. V času mandata vlade Roberta Goloba se je dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji občutno poslabšala. Po uradnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število čakajočih na zdravstvene storitve od avgusta 2024 do februarja 2026 (v letu in pol) povečalo za 20,1 odstotka, z 295.237 na 357.067.
Čakalne dobe za diagnostiko so se povečale za 45,4 odstotka. Čakalne dobe za kurativne preglede so daljše za 9 odstotkov, za terapevtske storitve pa za 9,6 odstotka. Skupno je to več kot 61 tisoč dodatnih bolnikov v bolečinah.
Volitve 2026 – odločilni spopad za prihodnost Slovenije
Slovenija bo 22. marca 2026 na enem najpomembnejših zgodovinskih razpotij od osamosvojitve. Datum volitev v državni zbor ne bo zapisan zgolj kot dan oddaje glasov, temveč kot trenutek, ko bo slovenski narod dokončno izbral svojo pot. Državna volilna komisija (DVK) je potrdila, da je za volitve vloženih 18 kandidatnih list. Od teh jih 16 nastopa v vseh osmih volilnih enotah, kar pomeni, da imajo pokrito celotno državo. Med njimi so SDS, Gibanje Svoboda, Socialni demokrati, Levica in Vesna, skupna lista strank NSi, SLS in Fokusa, Demokrati Anžeta Logarja, Prerod Vladimirja Prebiliča, Glas upokojencev Pavla Ruparja, stranka Zaupanje Karla Erjavca, Piratska stranka, SNS, Zeleni Slovenije in Stranka generacij, Mi, socialisti!, koalicija Alternativa za Slovenijo ter Državljansko gibanje Resni.ca. Izjemi sta stranka Rešitev, ki kandidira le v Celju (5. enota), in Sloga, ki nastopa le v volilni enoti Ljubljana Bežigrad (4. enota). Posebnost je Koalicija zedinjenega naroda (ZSI in SSN), ki je vložila liste, a so jih v več enotah zavrnili, zato je sprva napovedala umik, a bo na koncu sodelovala tam, kjer so liste potrjene.
Intervjuja: Janez Stušek in prof. dr. Boštjan M. Turk
“Primer Repić je jasen indikator političnih zlorab tam, kjer jih ne bi smelo biti. Čeprav je vlada govorila o resnih kibernetskih incidentih, so informacije prihajale fragmentarno, kar je ustvarilo vtis, da gre za politično manipulacijo. In tako je tudi bilo,” je v intervjuju za Demokracijo povedal prof. dr. Boštjan M. Turk, ki sicer meni, da se levica obnaša kot Jugoslavija v zadnjih vzdihljajih. Nekdanji direktor Sove, sedaj odvetnik Janez Stušek pa je komentiral trenutne geopolitične razmere v svetu in s tem tudi povezane volitve v Sloveniji. “Pričakujem in želim si, da bo na teh volitvah vendarle zmagal razum. Upam, da bodo volivci končno spoznali, da »anti-nekdo« propaganda, politični resentiment in prazna všečnost niso nikakršna vsebina, še manj pa razvojni model za Slovenijo,” je dejal.
Polom Golobove vlade pri dolgotrajni oskrbi; informacijskega sistema še vedno ni!
Polom Golobove vlade pri dolgotrajni oskrbi – apartheid v domovih, 143 milijonov presežka iz davka, s katerim prisilno financiramo brezglavo trošenje Golobove koalicije, nič novih postelj in srce parajoče osebne tragedije družin. Marca 2026, tik pred volitvami, Golobova vlada še vedno ponavlja mantro o »zgodovinski reformi« dolgotrajne oskrbe, ki so jo v koaliciji Svoboda, SD in Levica prodajali kot rešitev za starejše. Realnost je brutalna in boleča, saj je sistem popoln polom: birokratski pekel, socialni apartheid v istih sobah domov, kadrovski kolaps pri oskrbi na domu, informacijski sistem na mrtvi točki in niti en nov dom za starejše, ki bi ga Golob začel graditi. Namesto obljubljene pravičnosti, nižjih položnic za vse in razširjene mreže imamo krivico, saj iste storitve (enaka nega, enake plenice, enaka hrana) stanejo od 800 do 1.200 evrov na mesec, kar je velika razlika. Samo zato, ker vladajoči niso sposobni izdajati odločb pravočasno. Za temi številkami pa stojijo resnične, srce parajoče zgodbe družin v velikih stiskah.
Pomembna zmaga Štepanjskega naselja nad Jankovićevo prometno tiranijo
Poročali smo že o uporu prebivalcev Štepanjskega naselja v Ljubljani proti županu Jankoviću zaradi parkirnega režima, ki ga je občina uvedla januarja. Občina je namreč uvedla plačljivo parkiranje, dovolilnice za stanovalce, kazni za nepravilno parkiranje in odvoz vozil. Vse to je povzročilo prometno nočno moro v naselju, saj je že tako slabo stanje glede parkiranja zaradi premajhnega števila parkirnih mest še poslabšalo. Civilna iniciativa Štepanjsko naselje je zato zahtevala sklic zbora občanov ter vložila dve tožbi proti Mestni občini Ljubljana zaradi poseganja v lastninske pravice in način uporabe soseske. Napetosti so se še povečale, ko je neznanec poškodoval tri parkomate, kar je župan označil za vandalizem, hkrati pa je dejal, da občina od novega režima ne bo odstopila. Prebivalci menijo, da v soseski primanjkuje skoraj tisoč parkirnih mest, medtem ko je občina napovedala precej manjše število dodatnih parkirišč.
Druga faza napada na Iran
Teheranski režim je sicer hitro spoznal, da je brcnil v temo. Napad na britansko (članica Nato) bazo na Cipru (članica EU) je ustvaril pogoje za sprožitev varnostnih solidarnostnih klavzul, s katerimi se lahko celotna EU in Nato pridružita ZDA. Kar pa se napadenih zalivskih držav tiče, imajo zdaj razlog, da lahko svoje ozemlje in resurse dajo na razpolago ZDA in zaveznikom za vojne operacije. Te se že napovedujejo, saj izraelski premier Benjamin Netanjahu obljublja »nova presenečenja«, Trump pa je zagrozil s »trdimi udarci«. Da so razmere precej resne, dokazujejo tudi rekcije tradicionalnih iranskih prijateljev in zveznikov, vključno z Rusijo in Kitajsko, ki zgolj šibko protestirajo, če sploh. Mimogrede, Kitajska uvaža okoli petino nafte iz Irana; ta vir je zdaj prekinjen in Kitajska je že prepovedala kakršen koli izvoz nafte in derivatov.
V novi Demokraciji objavljamo številne prodorne kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat jih bodo prispevali: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Miran Černec, Marjeta Bogataj, Matevž Tomšič, Miro Petek, Janez Juhant, Keith Miles in Luka Rebolj.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
