Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako se je premierju Robertu Golobu, ki se sklicuje na kibernetski napad, v resnici zgodilo ljudstvo, in kako si je oblast z aretacijo Aleksandra Repića ustrelila v lastno koleno. Tožba Aste Vrečko proti tedniku Demokracija je že peta zaporedna tožba proti našemu mediju iz vrst sedanje oblastne elite. Gre za tako imenovano slapp tožbo, ki jo evropska zakonodaja prepoveduje. Priče smo dvojnim merilom organov pregona, ko gre za oblast in ko gre za opozicijo. To se je v tem mandatu že kar nekajkrat izkazalo, saj so delikventi, povezane z Golobovo vlado, zaščiteni bolj kot kočevski medvedje. Vsi izračuni kažejo, da so plače in pokojnine od leta 2022 dalje realno močno padle, saj se je življenje močno podražilo, Golobova vlada pa je močno povečala pritisk z davki in dajatvami. V intervjuju za Demokracijo je ekskluzivno spregovoril Miroslav Pačnik, človek, ki je obglavil Titov kip, nedavno je o tem izšla tudi njegova knjiga. Pogovarjali pa smo se tudi s poslancem Slovenske demokratske stranke Zvonkom Černačem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ali pojav Aleksandra Repića – Picija (oz. Nepridiprava) na politični sceni prinaša novo dinamiko pred volitvami? Medtem ko se premier Robert Golob s svojimi sodelavci sklicuje na »kibernetski napad«, so glasovi, da je cesar nag, vse glasnejši. Prav dogajanje v zvezi z domnevnim kibernetskim napadom in hkrati z aretacijo Repića kaže na to, da morda prvič doslej pred volitvami glavni odločevalci o rezultatu niso niti stranke niti javnomnenjske ankete, pač pa civilni odpor, o katerem je avtor članka, ki ga pravkar berete, govoril že na konferenci Inštituta Nove revije – Zavoda za humanistiko leta 2018. Vse skupaj pa je eskaliralo ravno v trenutku, ko je Iran z brezglavim odgovorom na ameriško vojaško akcijo dejansko razgalil »mehki trebuh« slovenske diplomacije, tj. vrh ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS (ministrica Tanja Fajon) ter obveščevalne službe, ki so se očitno tako vneto ukvarjale s kibernetskim napadom na Goloba, da sploh niso opazile, kaj se pripravlja na Bližnjem vzhodu. Tako naših državljanov, ki jih je bilo prejšnji teden v regiji (Bližnji vzhod) kar precej, nihče ni posvaril, naj se vrnejo domov predčasno.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Kako nas skušajo vladajoči s tožbami onemogočiti
In kaj takšna tožba pomeni? Tožiti medij en mesec pred volitvami pomeni nič manj kot samo še podžgati namige o prepletenosti Fotopuba in njegovega sedaj že nekdanjega šefa Dušana Josipa Smodeja. Asta Vrečko je dejansko naredila isto napako kot že prej trojica poslank Svobode, namreč Urška Klakočar Zupančič, Lena Grgurevič in Tamara Vonta, ko smo objavili naslovnico z vsemi tremi poslankami v militarističnih uniformah iz kolekcije Hugo Boss. No, ministrica očitno niti ni šla brat članka, očitno jo je vznemirila že sama naslovnica. Tako kot prej omenjeno trojico poslank in tudi Roberta Goloba, ki smo ga po njegovo neupravičeno oblekli v »Dučeja«. »Čas je, da naredimo konec sovražnemu govoru ter zlorabi medijev oziroma svobode govora,« je Vrečko poudarila na novinarski konferenci. In zatrdila, da tednik Demokracija, ki je povezan s stranko SDS, širi politično propagando. Pri tem ne spoštujejo nobenih pravil, prav tako »niso na kakršen koli način zavezani resničnosti«. Kot je dejala, »to ni novinarstvo, to je politična tehnika, so diskreditacije in je nekaj, kar poznamo zelo dobro tudi iz nekaterih drugih režimov«, pri tem pa omenila nacizem in fašizem. No, te besede je izrekla ministrica za kulturo, torej resorja, v katerega sodijo tudi mediji. Lahko rečemo, da gre za vojno napoved.
Intervjuja: Zvonko Černač in Miroslav Pačnik
“Gospa Bratušek si je v tem mandatu pridobila neslavni naziv »aneks na aneks« ministrica. Zadnjega, pri 2. tiru, sicer ni odobrila, ker smo pred volitvami. Vendar bodo turški izvajalci tudi tu uspeli. In breme nekaj stomilijonske podražitve bo padlo v mandat prihodnje vlade in na pleča slovenskih davkoplačevalcev,” je v intervjuju za Demokracijo povedal Zvonko (Zvone) Černač, poslanec in nekdanji minister. Ekskluzivno je za Demokracijo spregovoril tudi Miroslav Pačnik, človek, ki je obglavil Tita.
Dvojna merila: Talci na eni, dobičkarji na drugi strani
Kazenske ovadbe, preiskave, dvojnost meril: Alešu Hojsu odvzeli telefon, Aleksandru Repiću telefon in elektronske naprave. Kaj pa Robertu Golobu in Tini Gaber? Se tam sploh kaj dogaja? Primerjava preiskav v slovenskem pravosodju. V državi smo priča dokazanim dvojnim merilom v delovanju pravosodnih organov. Tako se nekateri posamezniki, predvsem iz opozicijskih vrst, soočajo z intenzivnimi preiskavami in zasegi, medtem ko se pri drugih, povezanih z vladajočo tranzicijsko levico in (ponosnimi) nasledniki nekdanje komunistične partije, postopki vlečejo ali pa sploh ne napredujejo. Tokrat smo preverili primere notranjega ministra Aleša Hojsa, spletnega vplivneža Aleksandra Repića ter predsednika vlade Roberta Goloba in njegove spremljevalke Tine Gaber. Dodatno vključujemo tudi družino Janković, ki je pogosto omenjena v kontekstu korupcijskih škandalov in domnevnih dvojnih meril.
Pod Golobovo vlado plače in pokojnine realno nižje, davki poleteli v nebo
Pod Golobovo vlado (od maja 2022 do marca 2026) so se na področju plač, davkov in pokojnin zgodile številne spremembe. Pozitivne so bile zgolj za določene skupine v javnem sektorju (ne vse), večina pa je zaradi večje obremenitve dela (višjih davkov) in inflacije ter s tem povezanega realnega padca kupne moči v tem obdobju utrpela veliko osebno škodo. Golobova vlada se hvali s plačno reformo v javnem sektorju. Pa poglejmo, kaj so naredili. Nova plačna lestvica velja od 1. januarja 2025, najnižje osnovne plače so izenačili z minimalno, določili so usklajevanje z inflacijo in postopne dvige. To so Golobovi označili za velik uspeh, hkrati pa so državni proračun obremenili za dodatnih približno 1,4 milijarde evrov v prihodnjih letih. Slednje financirajo z dodatnim zadolževanjem države, kar stroške zaradi obresti zgolj še povečuje. Vendar to še ni vse. Plače visokih funkcionarjev, na primer predsednice države in predsednika vlade pa tudi drugih, so dvignili za 45 odstotkov in več.
V Iranu zadetih več kot tisoč ciljev; ubit prvi človek zatiralskega režima
ZDA in Izrael sta v soboto (na začetek delovnega tedna v muslimanskih državah), 28. februarja, začela z usklajenimi obsežnimi zračnimi napadi na Iran. Ameriškemu delu operacij pod imenom »Operation Epic Fury« sledijo paralelne operacije Izraela. Glavni cilji teh operacij so iranski jedrski in raketni program, vojaška infrastruktura, vojna mornarica in vodstvo iranskega režima. Namen operacij je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa preprečiti jedrsko oborožitev Irana, omogočiti spremembo režima v državi in nevtralizirati grožnje od Irana vodenih in financiranih terorističnih enot tako v bližnjevzhodni regiji kot tudi po svetu. Predsednik Trump je v nagovoru kmalu po sprožitvi operacije le-to opisal kot večtedensko (potencialno »štiri tedne ali manj«); v času pisanja tega prispevka (ponedeljek, 2. marca) še vedno poteka.
Slovenska vojska še vedno brez osemkolesnikov
Ideja o nakupu sodobnih oklepnih vozil 8×8 se je v Sloveniji začela že pred leti kot del posodobitve Slovenske vojske in izpolnjevanja obveznosti v okviru Nata. Gre za vozila, namenjena transportu osebja, zaščiti vojakov in sodelovanju v okviru zavezništva. Slovenija se je tako marca 2018 odločila za vozila Boxer. Gre za tehnično napredna oklepna bojna vozila, ki jih uporablja več držav. Cilj nakupa znotraj programa OCCAR (Organizacija za skupno oboroževanje) je bil vzpostaviti srednje bataljonske bojne skupine. Štiri leta kasneje je tedanja vlada pod vodstvom takratnega obrambnega ministra Mateja Tonina podpisala pogodbo za nakup 45 vozil Boxer v vrednosti približno 343 milijonov evrov, ki pa jo je – očitno iz ideoloških vzgibov – Golobova vlada ob nastopu odpovedala. Za to naj bi se sicer odločila po reviziji, češ da je nakup neekonomski in predrag. Tako je odstopila od pogodbe, zaradi česar je Slovenija morala plačati približno 4 milijone evrov kot strošek odstopa od pogodbe. Obenem je Golob takrat zatrdil, da bo njegova vlada poiskala stroškovno boljšo rešitev glede opremljanja naše vojske ter izpolnjevanja zavez članstva v zavezništvu. Danes, slaba štiri leta pozneje, naša vojska še vedno nima nujno potrebnih oklepnikov.
V novi številki Demokracije tudi tokrat pronicljive kolumne, ki so jih tokrat pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Luka Rebolj, Mitja Iršič, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver, Vinko Gorenak, Štefan Šumah in Dimitrij Rupel. Objavljamo tudi tribuni Staneta Grande in Tadeja Iana.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
