Piše: Gašper Blažič
Dvoma ni več: botri globoke države na vso moč iščejo rešilno bilko, da bi 22. marca preprečili zmagoslavje desnice. Zato ne preseneča, da javnomnenjske agencije objavljajo »ne preveč skrajne« rezultate, ki govorijo v prid tranzicijski levici.
Glavno vprašanje v teh dneh je tako predvsem to, katera od malih strank bo prevzela vlogo rešilnega obroča oziroma »rezervne pnevmatike«, potem ko je bil zaradi razkritij o svoji preteklosti potopljen Zoran Stevanović, ki je sicer preko videoposnetkov samozavestno razlagal, da sam predstavlja nekakšno »tretjo pot« med dvema etabliranima opcijama. Toda vsi dosedanji »novi obrazi« so bili pravzaprav na zunaj prav to: rezultat heglovske dialektike med dvema poloma, medtem ko so sami »sinteza« – a na koncu se je vendarle izkazalo, da so vse »novoobrazne« stranke del prvega pola. Če pa katera od njih ni želela biti, so jo botri potopili, tako kot denimo Državljansko listo Gregorja Viranta, ki se je očitno reinkarnirala v Logarjevih Demokratih.
Mokre sanje Mediane
Ali je torej po novem Prebiličev Prerod spet v igri za uvrstitev v parlament? Na zadnjo januarsko nedeljo objavljena anketa Mediane kaže na to, da bi Prerod po njeni projekciji osvojil štiri poslanske sedeže, Demokrati in Levica (skupaj z Vesno) pa sedem, medtem ko naj bi NSi (v navezi s Fokusom in SLS osvojila) le enega poslanca več in se izenačila s sedanjim številom poslancev. SDS bi bila po tej anketi zmagovalna stranka (30 sedežev), a Svoboda niti ne bi pretirano zaostala (24 poslancev), SD pa bi jih osvojila osem. Kar pomeni, da bi SDS, NSi in Demokrati skupaj osvojili le 45 sedežev, kar seveda ni večina. In morda bi bile s tem izpolnjene »mokre sanje« Anžeta Logarja o tem, da bi imeli mešano desno-levo koalicijo. Po drugi strani pa bi Demokrati, če bi sestavljanje koalicije in vlade pripadlo drugouvrščeni Svobodi (in s tem spet Robertu Golobu), lahko pomagali tvoriti koalicijo, ki bi skupaj osvojila 49 poslancev. V primerjavi s sedanjo koalicijo bi to pomenilo dve stranki več, poleg sedanjih koalicijskih še Demokrati in Prerod. Glede na znano stališče predsednika SDS Janeza Janše, da »SDS ne bo nikoli več oblikovala koalicije brez jasne in trdne programske večine oziroma brez možnosti za oblikovanje in uresničevanje ključnih razvojnih politik« (tako je namreč dejal prejšnji teden v intervjuju za Demokracijo), se očitno tranzicijska levica nadeja, da bo Golob brez težav dobil še en mandat, tudi če SDS osvoji prvo mesto. Spomnimo: podobno se je zgodilo že leta 2018, ko je drugouvrščena LMŠ skupaj s SD, SAB, DeSUS in SMC (ter priveskom Levico) sestavila neučinkovito koalicijo, ki je po letu in pol pripeljala do »metanja puške v koruzo«.
Prerod kot zatočišče »razočaranih gospodinj«
Janša je tako postavil predvsem volivce pred izbiro: ali bodo volili odgovorno, torej za spremembe, ali pa nas čakajo nova štiri leta umiranja na obroke. Prebiličevo izvijanje, da sami sicer ne izključujejo koalicijskega povezovanja s Svobodo, a brez Goloba v vlogi premierja, tu pač ne pomaga. Prav tako ne, da bo Prerod nastopil samostojno, saj še vedno lahko pride do presenečenja in bo Prebilič popustil Kučanovim ukazom, da se tesneje poveže s »ponosnimi nasledniki ZKS«. Navsezadnje velja spomniti, da je zavetje v Prerodu našlo kar nekaj »razočaranih gospodinj« iz drugih strank levice, med njimi nekdanja LMŠ-jeva Lidija Divjak Mirnik (ki ji je mariborski primat sunila še bolj agresivna sedanja svobodnjaška poslanka Lena Grgurevič), Štefan Čelan (nekdaj LDS), Brane Golubović (PS, LMŠ), in celo nekdanji Delov novinar Zoran Potič (ex SD). Med znanimi člani so še Dušan Vučko (nekdaj LDS, vmes glavni šef DVK), Klemen Grošelj (LMŠ), Boštjan Koražija (Levica), Nina Pirnat (nekdanja direktorica NIJZ), Mitja Bervar (nekdanji predsednik državnega sveta) in celo Andrej Bertoncelj, nekdanji Šarčev finančni minister.
Logar privolil v vlogo »obtoženca«
Glede na projekcijo Mediane (ki pa glede na izkušnje z referendumi v zadnjem letu dni ne bo obveljala) je torej jasno, da se v igri reševanja Goloba pojavljata predvsem Vladimir Prebilič in Anže Logar. Slednji na nekoliko svojstven način, saj je naredil, po mnenju nekaterih analitikov, veliko napako, ker je sploh dopustil nekakšno asimetrično soočenje z razvpito aktivistko Niko Kovač. V tem soočenju je najbolj razvpita politična aktivistka nastopila kot nekakšna tožnica, ki je Logarju brala obtožnico, tudi zaradi »hamburgerske naveze« z nekdanjim članom Svobode Primožem Novakom, ker naj bi slednji k Demokratom pripeljal »Facebook simpatizerje« sedaj že nekdanje verige hitre prehrane Lars & Sven. Bizarno, kajti vsak resen strankarski voditelj bi takšen televizijski šov vnaprej odklonil. Logar ga ni. Morda namerno? Namreč, prav preko Kovačeve ter Inštituta 8. marec, ki je Logarja vzel za tarčo, so namreč Demokrati »razgaljeni« kot nekakšen satelit Janševe SDS, s čimer bi zmanjšali pretok razočaranih volivcev Svobode k Demokratom. Na drugi strani pa je Logar z nekaterimi nespretnimi izjavami v zadnjem času dal vedeti, da ga sodelovanje v zgolj desni koaliciji ne zanima, kar pomeni, da se je morda že odločil za vlogo »jezička na tehtnici«, s čimer je že vzbudil neprijetne asociacije na pretekle vlade, v katerih so bili glavni odločevalci v resnici obrobne stranke. Predvsem DeSUS, ki je z blokado nekaterih odločitev v dosedanjih treh Janševih vladah preprečevala nujno potrebne reforme, Erjavec pa si je ob aferi Patria – navsezadnje je bil v času nabave oklepnikov obrambni minister – elegantno rešil kožo, medtem ko so Janšo strpali v zapor.
Pečečnikov žebelj v Golobovi krsti
In če smo že omenjali Mediano, naj spomnimo, da je njena prva dama Janja Božič Marolt doslej delovala tudi v upravnem odboru Kluba slovenskih podjetnikov, prav ta odbor pa je prejšnji teden odstopil, ko je dosedanji predsednik Joc Pečečnik upravičil pričakovanje botrov, da bo kot Golobov »svat s poroke« v odločilnem trenutku, kljub dolgotrajnemu jamranju, rešil Goloba obtožbe, da njegova vlada tako rekoč davi podjetnike. Kar pomeni, da bi gospodarski sektor spet stopil na stran vlade, tako kot že leta 2022, ko so Goloba podprli kot »vrhunskega menedžerja«, čeprav je napovedal zvišanje davkov. No, Pečečnik se je s tem ustrelil v koleno: svojo bojda osebno podporo politiki Golobove vlade je izrazil v imenu kluba, nato pa z dodatnimi pismi nerodno pojasnjeval, da je bilo to njegovo osebno stališče. Kar morda ne bi bil takšen problem, če Pečečnika ne bi dokončno razgalilo sporočilo, ki ga je malo pred objavo prvega pisma poslal Petri Sovdat s Financ: »Kje si ti mačka? Nič več ne težiš s svojimi vprašanji? Imaš naslovnico zame, da pohvalim Goloba?« Ne samo, da je šlo za bizarno komunikacijo, pač pa tudi za poskus, da bi enega od medijev vpregel za potrebe prikritega oglaševanja. Da seveda ne omenjamo laži, ki jo je navedel Pečečnik: da po letu 2006 nobena vlada ni naredila ničesar za zakon o udeležbi delavcev pri dobičku – čeprav je bil tak zakon v resnici sprejet leta 2008, v času vlade Janeza Janše. In ker so se začeli izstopi iz podjetniškega kluba kar množiti, je afera odnesla ne le Pečečnika, ampak kar celoten upravni odbor. Vključno z Božič Maroltovo. Pečečnik je tako ustrelil ne samo v lastno koleno, ampak tudi v Golobovo. In tako zraven potunkal še Mediano.
Nič nenavadnega torej, da botri tako fanatično in nervozno iščejo nove in nove »rezervne pnevmatike« za Golobov »avtobus«, ki pa lahko kaj hitro zapelje v javnomnenjski prepad.
Janša: Glas za Logarja je glas za Goloba
V prejšnji številki Demokracije je predsednik SDS Janez Janša spomnil tudi na vlogo nekdanjega člana stranke Anžeta Logarja, ki ponavlja vlogo Gregorja Viranta. »Glas za Logarja je glas za novi mandat Goloba,« poudarja Janša, pri čemer opozarja na izjave Logarja, da ne bo šel v nobeno vlado, v kateri ne bo tudi največja stranka z levega pola: »Vsem je jasno, da bo levica tako kot doslej iz vseh vladnih kombinacij dosledno izključevala SDS, kar pomeni, da je po Logarjevo edina možna kombinacija on in levica.« Tudi zato ga medijsko promovirajo, dodaja. Na vprašanje, da Logarja levi mediji in zdaj še civilni podaljšek levice v obliki Inštituta 8. marec še vedno razglašajo za satelit SDS, Janša odgovarja: »Seveda, od samega začetka. Logično. Že v startu je izšla naslovnica Mladine s sporočilom, da je Logar satelit SDS. Na ta način so preprečili, da bi se razočarani levi glasovi prelivali k njemu. Hkrati ga delajo bolj sprejemljivega za desne volivce. In v tem so uspeli. Namen je, da omeji SDS in NSi in ne levico. Zadnja raziskava je pokazala, da se za Logarja opredeljujejo pretežno volivci, ki so leta 2022 glasovali za SDS ali NSi. Od neopredeljenih in Gibanja Svoboda pa jih je pritegnil zanemarljivo število. Pravzaprav je več teh, ki so leta 2022 volili Svobodo, prebegnilo k nam kot k njemu.« Torej, ponavlja se Virantov trik, a bo škoda manjša, nekaj pa je zagotovo bo.
Turk: Socializem v svojih zadnjih zdihljajih
Prof. dr. Boštjan M. Turk: »Levica vse bolj spominja na socializem v svojih zadnjih zdihljajih: nima več nobene notranje konsistence, sesuva se sama vase kot Jugoslavija v drugi polovici 80. let. Seveda kaviar tranzicijska levica mora izsiliti ugoden rezultat, kajti na to so vezani njeni finančni privilegiji, ki jim je ideologija zgolj zunanji okvir. Poskušajo, tako nekako kot jugoslovanska partija, preživeti. Izkušnja jih je opremila z ustreznim znanjem, kako ravnati v kritičnih situacijah. Res pa je tudi, da te prisebnosti sedaj bistveno primanjkuje. Nadomeščajo jo z lažjo, katere zadnji obraz je prav goljufija. Stranka Svoboda je npr. kopirala zasnovo grafične podobe največje opozicijske stranke in na to nalepila svoje interpretacije stvarnosti, češ kako se sedaj bolje živi pod Golobom. Vtis, ki nastaja, je ta, da naj bi stranka SDS hvalila »dosežke« sedanje vlade, kar je skregano z zdravim razumom. A to je zelo kontraproduktivno, to se bo kmalu pokazalo, kajti gre za falsifikat. A vse to je narejeno z zelo prozornim namenom: zavajati običajne ljudi. To pa je to, kar najbolje znajo, prav tako kot jugoslovanski komunisti. Spomnimo se samo, kako je propadla Jugoslavija, pa bomo začutili dodaten optimizem v času pred volitvami. Nekaj velikega se dogaja, poraja se priložnost, da se v resnici osvobodimo, kot smo se leta 1991 osamosvojili. Le vrste bo treba strniti in zaupati v božjo previdnost. Ta se še nikoli ni izneverila, tudi sedaj se ne bo.«
