Piše: Vančo K. Tegov
Kdor želi delati na Hrvaškem, bo moral opraviti izpit iz hrvaškega jezika. Hrvaška uvaja obvezni jezikovni izpit za tuje delavce.
Vlada RH je pretekli četrtek v parlamentarno proceduro vložila spremembe zakona o tujcih, ki za tuje delavce kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za bivanje in delo uvajajo obvezno učenje in opravljanje izpita iz hrvaškega jezika.
Izpit se zahteva zlasti za tiste, ki prihajajo na sezonsko delo in tam ostanejo dlje časa. Za podaljšanje delovnega dovoljenja bo moral tuji delavec po enem letu prebivanja opraviti izpit na ravni A1.1, ki omogoča najosnovnejšo vsakdanjo komunikacijo.
Spremembe prinašajo tudi olajšave: lažjo menjavo delodajalca (že po šestih mesecih brez novega dovoljenja), širšo možnost menjave poklica in podaljšane roke za obravnavo vlog – do 90 dni. Delodajalci, pri katerih inšpektorat ugotovi nepravilnosti, bodo za eno leto pristali na črnem seznamu in ne bodo smeli pridobivati novih dovoljenj za tuje delavce. Pozitivno mnenje zavoda za zaposlovanje pa bodo dobili le, če imajo na polnem delovnem času zaposlenih vsaj 10 odstotkov domačih delavcev glede na število tujih.
Po podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve je bilo v prvih devetih mesecih 2025 izdanih 136.194 dovoljenj za bivanje in delo, v istem obdobju leto prej pa 158.837.
Kako je to urejeno v Sloveniji?
Tujci iz tretjih držav za prebivanje in delo v Sloveniji potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota, soglasje pa daje Zavod RS za zaposlovanje. Za sezonska dela v kmetijstvu se izdajajo dovoljenja do 90 dni.
Znanje slovenskega jezika v nobenem od teh primerov ni obvezno – razen če ga izrecno zahteva delovno mesto. Pri zaposlitvah, kjer ima tujec stik s končnimi kupci v Sloveniji, lahko Zavod RS za zaposlovanje zahteva določeno raven znanja slovenščine, a za večino drugih delovnih mest jezikovnega preverjanja ni niti ni obveznega tečaja.
Pri pripravi integracijske strategije so ugotovili, da za začetno integracijo zadošča poznavanje slovenščine na najbolj temeljni ravni (preživetvena raven), kasneje pa naj bi tujec raven nadgrajeval z zahtevnejšimi tečaji v okviru integracijskih programov. Dodatna ovira: na trgu trenutno primanjkuje izvajalcev programov in izpitov na ravni A1.
Z novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) iz leta 2025 je bila uvedena obveznost učenja slovenščine za tujce, ki se v Sloveniji zaposlujejo prvič. Delodajalci morajo v prvih šestih mesecih po nastopu dela zagotoviti (v delovnem času in brezplačno za tujca) obiskovanje javnoveljavnega tečaja slovenščine v obsegu najmanj 80 ur.
Vse lepo in prav – pa ni niti lepo, še manj prav.
Izkušnje (tudi moje) kot opazovalca dogajanja na tem področju – predvsem v turizmu, manj v drugih panogah – kažejo na ničelno ali zelo slabo spoštovanje teh zakonskih obveznosti.
V resnici pa je takole …
Stopiš ali samo pokukaš v kuhinjo velikega turističnega sistema (zimskega ali poletnega) in vidiš pisano druščino, jezikovno še posebej raznoliko. Nekateri so tam že več let, pa se med seboj sporazumevajo v arabščini, nepalščini, urdujščini, albanščini, bosanščini … Angleščina, ki je nihče ne govori kot materni jezik, je bolj podobna kakšni nedefinirani telovadni prvini – polna gest, mahanja z rokami in nogami. V jedilnici osebje domače goste nagovarja v angleščini, ko pa jih opomniš, da je slovenščina uradni jezik, preidejo na eno od različic jezikov južneje od Kolpe. Slovenščina je pri njih zelo skopa, večinoma brez pravilnih sklonov, smiselnih stavčnih struktur – komaj razumeš, kaj ti »visoko kvalificirani kader« sploh sporoča.
Delodajalci jih pripeljejo (tudi več let zapored), jih pokličejo tik pred zdajci in jim spregledajo vse prejšnje pomanjkljivosti in ekscese. To ni nikakršna premišljena politika zaposlovanja, kaj šele dvig kakovosti turistične ponudbe – sploh ne visokokakovostni turizem.
Če tujec, ki dela pri nas (zlasti če misli ostati več kot pol sezone), ni vključen v nobene integracijske procese in jezikovno aklimatizacijo, je to slabo. Slabo za kakovost storitve, za razvrednotenje dela, ki ga hočejo doseči takšni delodajalci. Najbolj pa za lastno državo, jezik in kulturo.
Slovenija, zbudi se!
