Piše: Vida Kocjan
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je 13. januarja 2026 izdala končno odločbo, s katero je ugotovila, da je predsednik vlade Robert Golob kršil načela integritete. Pri tem sta zaenkrat znani zgolj dve SMS-sporočili nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar iz novembra 2022, ki sta pokazali Golobov velik pritisk na kadrovanje in s tem podreditev policije. Bobnarjeva zdaj prek svojega odvetnika opozarja, da je to le delček problema. Poročilo KPK ima 64 strani; komisija ga ne razkriva, Golob pa maha le s tistim, kar mu ustreza. Bistvo je torej skrito.
Bistvo je torej skrito. Pa vseeno. Kaj vemo doslej? Da Golob kot predsednik vlade nima pristojnosti neposredno posegati v kadrovanje policije. Nadalje, da takšna komunikacija predstavlja nedopusten politični vpliv na neodvisno delo represivnega organa in še: »S tem je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.«
Golobovo obračunavanje z »janšisti« znotraj policije
Zadeva Bobnar je v bistvu kulminacija velikih prizadevanj Roberta Goloba, stranke Gibanje Svoboda in njihovih stricev iz ozadja (tudi Zorana Jankovića), da je treba iz policije odstraniti kadre, ki so bili preveč blizu prejšnji oblasti (predvsem Janezu Janši). Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav (tedanji v. d. generalnega direktorja policije) sta večkrat javno povedala, da so prihajali konkretni pritiski za odhod določenih ljudi (npr. Martina Jazbeca, direktorja uprave za specialne policijske enote). Golob je vztrajal, da gre le za »izražanje zaskrbljenosti« in izpolnjevanje predvolilne obljube o depolitizaciji policije. Poznavalci pa opozarjajo: depolitizacija se ne izvaja z neformalnim telefonskim oziroma SMS-narekovanjem, ampak prek zakonskih postopkov; meja med legitimnim političnim nadzorom in nedopustnim pritiskom je bila presežena.
Afera Karigador in zastonj dopustovanje
Medtem ko se še suši črnilo na odločbi o Bobnarjevi, KPK že dolgo preiskuje tudi afero Karigador. Afera je ena izmed dveh najodmevnejših zadev, v katerih KPK preiskuje Roberta Goloba (druga je primer Bobnar). Gre za sum nasprotja interesov zaradi brezplačnega dopustovanja v zasebni vili in kasnejšega imenovanja lastnika vile v nadzorne organe javnih zdravstvenih zavodov. Gre za domnevno nasprotje interesov. Golob je namreč leta 2023 večkrat brezplačno dopustoval v hiši poslovneža Tomaža Subotiča (člana Svobode) v Karigadorju na Hrvaškem. Istočasno je vlada Subotiča imenovala v sveta dveh velikih javnih zdravstvenih zavodov (SB Celje in Psihiatrična klinika Ljubljana). Golob se na teh sejah ni izločil.
KPK je oktobra 2025 izdala osnutek ugotovitev o obstoju nasprotja interesov. Končna odločba naj bi padla še pred volitvami 2026 – Tina Divjak je namignila, da bi se to »lahko zgodilo«.
Goloba preiskuje tudi tožilstvo
Poleg dveh postopkov pri KPK tečejo proti Golobu tudi kazenske ovadbe. Tožilstvo preiskuje več zadev, povezanih z njegovim ravnanjem pred in po nastopu funkcije, pri čemer velja poudariti, da gre za postopke v različnih fazah, brez pravnomočnih odločitev.
V pravni državi sam obstoj preiskav še ne pomeni krivde, a hkrati kaže, da se vprašanja odgovornosti predsednika vlade ne odpirajo zgolj na politični, temveč tudi na institucionalni ravni. Kombinacija postopkov KPK in tožilskih preiskav pa ustvarja sliko predsednika vlade, ki se vse pogosteje znajde pod drobnogledom nadzornih organov.
Sprenevedanje – nad njimi je zgolj nebo
Robert Golob se je na ugotovitve KPK odzval z zavračanjem očitkov oziroma z relativizacijo pomena ugotovitev. V koaliciji so opozorila komisije večinoma pospremili z molkom ali z očitki o politizaciji nadzornih institucij, medtem ko opozicija opozarja na sistemski problem zlorabe oblasti.
Pravni strokovnjaki pa opozarjajo, da so ugotovitve KPK pomembne. Ne glede na vse je doslej znano, da primer Golob presega osebno politično usodo aktualnega predsednika vlade. Gre za vprašanje, kakšne meje si je kot predstavnik izvršne oblasti postavil pri poseganju v delo policije in drugih neodvisnih institucij. Kot je znano, tako Golob kot nekateri v Svobodi menijo, da je nad njimi zgolj »nebo«.
Tako tudi ni več vprašanje, ali je Golob ravnal politično. Ključno vprašanje je, ali je ravnal v skladu z načeli, ki naj bi v demokratični državi veljala za vse, tudi za tiste na vrhu oblasti.
Odzivi in komentarji vodstev političnih strank
- SDS in NSi: »Golob naj izpolni obljubo izpred volitev – Zagotovo! – in odstopi.«
- SD: »Integritete se ne sme obravnavati le politično, potrebujemo odprt pogovor v koaliciji.«
- Levica: večinoma molk ali zelo zadržana podpora.
- Svoboda: »Gre za politično motivirane napade, institucije hočejo biti nad zakoni.«
- Robert Golob: »Ne bom odstopil, presojali bodo volivci.« Napoveduje izpodbijanje na sodišču.
- Tatjana Bobnar (prek odvetnika Luke Švaba): »SMS-a sta le del širše zgodbe, policija in tožilstvo sta sum potrdila in nadgradila.«
- Nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec: »Če Golob res verjame v pravno državo, mora prevzeti politično odgovornost.«
Kot jara kača: Kronologija zadeve Bobnar – Golob – KPK
Ključni dogodki glede pritiskov Roberta Goloba na kadrovanje v policiji, odstopa Tatjane Bobnar in postopka pred KPK so:
– April 2022: Robert Golob v predvolilni kampanji javno obljubi, da bo odstopil, če KPK ugotovi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
– November 2022: Golob pošlje Tatjani Bobnar (takratni notranji ministrici) dve SMS-sporočili, ki dokazujeta njegove pritiske na kadrovanje v policiji, tudi zahtevo po čiščenju t. i. janšistov.
– December 2022: Tatjana Bobnar odstopi z mesta ministrice za notranje zadeve. Hkrati poda prijavo na KPK in kazensko ovadbo na državno tožilstvo zoper Goloba.
– Leto 2023: Postopek na KPK teče zelo počasi, več je izločitev članov, tudi predsednik KPK Robert Šumi se izloči zaradi poznanstva z Bobnarjevo. Pravni zapleti.
– November 2023: KPK uradno vpelje preiskavo zoper Roberta Goloba zaradi suma kršitve integritete v zadevi Bobnar.
– December 2024: Golob se prvič pojavi na zaslišanju pred KPK; trdi, da gre za politični obračun.
– Oktober 2025: KPK v osnutku ugotovitev očitke (domnevno) zoži na dve SMS-sporočili iz novembra 2022.
– Konec decembra 2025: Senat KPK (Tina Divjak in David Lapornik) sprejme končne ugotovitve v zadevi Bobnar.
– 13. januar 2026: KPK uradno pošlje končne ugotovitve Golobu in njegovemu odvetniku Stojanu Zdolšku.
Domnevna ugotovitev: Robert Golob je kršil integriteto z dvema SMS-sporočiloma, saj kot predsednik vlade nima pristojnosti posegati v kadrovanje policije in dajati usmeritve notranji ministrici.
Karigador: Kronologija ključnih dogodkov (2023–2026)
- 2023 (poletje): Robert Golob s Tino Gaber trikrat brezplačno dopustuje v počitniški hiši oz. vili poslovneža Tomaža Subotiča v Karigadorju na Hrvaškem (konec maja, začetek junija, konec junija–začetek julija). Mediji objavijo zasebna SMS-sporočila med Golobom in Subotičem, ki potrjujejo brezplačno uporabo vile (npr.: »Fantastično smo se imeli. Z veseljem pridemo še.« In odgovor: »Ključe vzemi, ostalo pa, ko se vidiva.«).
- 2022–2023 (kadrovski del): Vlada pod vodstvom Goloba imenuje Tomaža Subotiča (člana Gibanja Svoboda in poslovneža) v svet Splošne bolnišnice Celje (septembra 2022) in v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana (junija/oktobra 2023 – nekaj tednov po enem od dopustov). Golob se na nobeni seji ni izločil iz glasovanja.
- April 2025: Razkritje afere sproži prijavo. KPK začne predhodni preizkus.
- Maj 2025: KPK uvede formalno preiskavo zaradi utemeljenega suma kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – področje nasprotja interesov.
- Oktober 2025: KPK izda osnutek ugotovitev.
- Januar 2026: Končna odločba KPK še ni izdana. Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je 14. januarja napovedala, da bi bila odločitev lahko sprejeta še pred volitvami, verjetno spomladi 2026, čeprav postopek po njenih besedah otežujejo številne zahteve za izločitve.
Očitki KPK: Osrednji očitek je, da je Golob prejel premoženjsko korist, to je brezplačni luksuzni dopust za več oseb. Vrednost uradno ni ovrednotena, a gre za več tisoč evrov. Hkrati pa je kot predsednik vlade sodeloval pri odločanju, ki je Subotiču prineslo korist: članstvo v svetih zavodov, vpliv, ugled, mogoče tudi plačilo za seje. Po zakonu mora funkcionar preprečiti vsako situacijo, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranskosti. Izogibanje nasprotju interesov namreč pomeni izločitev iz odločanja ali vsaj prijavo potencialnega konflikta, česar pa v primeru Golob – Subotič ni bilo.
Vpliv na policijo: Tudi policija hiti zelo počasi
December 2022: Tatjana Bobnar vloži prijavo na KPK in kazensko ovadbo na državno tožilstvo zoper Goloba.
Oktober 2024: Policija na podlagi navedb Bobnarjeve in Boštjana Lindava vloži kazensko ovadbo zoper Goloba. Očitka sta: sum dajanja daril za nezakonito posredovanje in vmešavanje v policijsko delo.
Oktober 2025: Tožilstvo vloži zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba. Golobov status januarja 2026 še ni znan.
Poročilo dolgo 64 strani
Poročilo KPK v primeru Bobnar – čiščenje policije naj bi imelo 64 strani. KPK poročila (zanimivo) javno še ni objavila. Novico glede dveh SMS-sporočil je objavil Robert Golob, ki je objavil tudi približno 1,3 strani poročila. Če bi bil res junak in človek z integriteto, bi objavil celotno poročilo.
Kaj je bilo zapisano v dveh SMS-sporočilih?
SMS-sporočili, ki ju je Robert Golob 7. novembra 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, sta se glasili:
Prvo sporočilo (jutranje): »Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen.«
Drugo sporočilo (kasneje): »Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.«
