Piše: Gašper Blažič
Ali se politična kariera Roberta Goloba izteka? Dogajanje kaže, da o tem ni več dvoma, vprašanje je le, na kakšen način bo “sestopil z oblasti” in kako bodo botri s pomočjo režimske medijske mašinerije skušali to preprečiti.
Že v preteklih številkah Demokracije smo napovedali, da – ker so razmere podobne kot pred volitvami leta 2004 – bo globoka država skušala reševati svoj strankarski vrtiček s forsiranjem manjših strank, ki bi lahko prestopile parlamentarni prag in predstavljale jeziček na tehtnici. Torej po receptu, ki je bil uporabljen že pri Marjanu Šarcu leta 2018, ko je SDS dosegla prvo mesto in ostala v opoziciji. Toda odstotki so lahko zelo negotovi, zaradi česar tudi v Svobodi izgubljajo živce.
Za tranzicijsko levico neugodno okoliščino predstavljata tudi (vsaj delni) padec Madurovega režima v Venezueli ter sesipanje teokratskega režima v Iranu – ta režim je vsaj po finančni plati povezan s slovensko globoko državo (pranje denarja v NLB). Na drugi strani je za levičarje neugodno tudi to, da sta se SDS in NSi v zadnjem času spet zbližali.
Je bil prestop le krinka?
Zagotovo je prejšnji teden za nekaj hrupa poskrbel Matej Tašner Vatovec z nenadnim prestopom iz Levice v SD, pri čemer so vodilni predstavniki koalicije nato še lep čas zatrjevali, da prestop ne pomeni nikakršnega poslabšanja odnosov znotraj koalicije. No, če jim verjamemo, potem verjetno drži, da je bil prestop čisti projekt botrov, kako odvrniti pozornost javnosti od bolj kočljivih stvari, hkrati pa potisniti Levico v nekakšno recesijo in večjo prilagodljivost. Dejstvo je namreč, da se bo morala Levica (četudi v navezi z Vesno) boriti za vstop v parlament, pri čemer ji Kordiševi socialisti predstavljajo neposredno konkurenco. Toda če na drugi strani Valicon vnaprej preverja učinek morebitnega prestopa Urške Klakočar Zupančič iz Svobode v Levico, potem je jasno, da gre za projekt, ki se mu v kemiji reče »dvojna substitucija«.
Jasno je namreč, da botrom ni v interesu, da Levica izpade iz parlamenta. Čeprav sta podobno v preteklosti v SD pobegnila že Željko Cigler in Franc Trček (seveda nobenega od njiju ni več v politiki), je bil Tašner Vatovec pred tem vendarle vodja poslancev Levice in torej zelo izpostavljen član stranke. A če je prvak SD Matjaž Han mislil, da je s tem veliko pridobil, se je zmotil: dejansko gre za radikalizacijo SD. Razen če je bil dosedanji član Levice poslan v SD zato, da prepreči morebitno koalicijsko povezovanje SD z Janševo SDS.
Golobovo kosilo razgalilo Stevanovića
Morda je prav zato prejšnji teden premier Robert Golob, sicer formalni šef največje opozicijske stranke, povabil na »kosilo« (ki je bilo v tem tednu) predstavnike drugih kakor levosredinskih strank, pri tem pa poskrbel za presenečenje, saj se je med povabljenci znašel tudi Zoran Stevanović, vodja prorusko usmerjene stranke Resni.ca, ki se sicer deklarira kot »prava desna« stranka, dejansko pa gre za skritega rezervnega asa iz rokava. To se navsezadnje vidi že po govorici članov stranke, za katere je SDS veliko hujši nasprotnik od katere koli levičarske stranke.
Foto:Nataša Kušpljenik/F.A.Bobo
Vendar pa velja spomniti, da je Stevanović, ki je sicer Golobovo kosilo odklonil, ker da je kot predsednik Vaterpolske zveze Slovenije tisti dan odsoten, tik pred zadnjim Božičem gostoval v podkastu z »odžaganim« Tomažem Veselom ter prostodušno razlagal, da ne verjame v klasične politične delitve in da je politika njegove stranke pravzaprav pragmatična. Takšna izjava bi morala marsikoga, ki je še ne tako dolgo nazaj verjel, da je Resni.ca prava desnica – za razliko od kakor »vazelinarjev«, ki so člani Evropske ljudske stranke –, šokirati. Ne pa tudi političnih poznavalcev, saj je že nekaj časa znano, da se je Stevanović bojda pogajal z Golobom za prevzem ministrstva za notranje zadeve, zadnje čase pa naj bi celo navijal za pravno opredeljen status srbske manjšine v Sloveniji.
Ko je v javnost prišla še informacija, da je Stevanovića po kuloarjih hvalil celo Milan Kučan, je dokončno postalo jasno, da gre za še enega od trojanskih konjev globoke države. Podobno naj bi bilo tudi s Pirati, ki se, vsaj na zunaj, kakor edini upirajo Jankovićevi politiki v ljubljanskem mestnem svetu, med njihovimi znanimi člani pa je denimo sin predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki sicer zadnje čase skuša vzbujati vtis, da do premierja Goloba goji distanco zaradi neprestanih kadrovskih prerekanj glede ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic ter šefa KPK.
Zakaj je Tini Gaber Golob spodletelo
A ta distanca, ki jo izpričuje Pirc Musarjeva, je dejansko precej slaba predstava za javnost in morda le majhen obliž za »mokre sanje« hišnih inženirjev človeških duš (beri: javnega mnenja), kot so npr. Janja Božič Marolt (Mediana), Andraž Zorko (Valicon), Nikola Damjanić (Ninamedia) itd. Vsi našteti namreč skupaj z botri mrzlično iščejo ustrezne rešitve, kako nabrati skupaj kolikor toliko obsežno maso bodoče koalicije, ki bi zadržala oblast v rokah globoke države. Toda težava je, da »opiji ljudstva«, ki jih prodajajo ljudem, odpovedujejo, prav tako je Tini Gaber Golob spodletel življenjski projekt – da bi še pred volitvami rodila »prestolonaslednika«. Namesto tega je tako rekoč hkrati s tem, ko je Petričev Kolektor podpisal milijonsko pogodbo z državo, njegova časopisna hiša Delo vključila »prvo damo« med paradne kolumnistke revije OnaPlus.
No, iz protesta je svoje sodelovanje s to revijo sicer zaključila Ksenija Benedetti in ob tem opozorila na bistveno razliko: da so zapisi Tine Gaber Golob na spletu prosto dostopni, medtem ko so druge kolumne na voljo le naročnikom. Na drugi strani pa denimo podmladek največje vladajoče stranke s prstom kaže na opozicijo, češ ali si upa podpreti zakon, ki uzakonja prepoved udejstvovanja pravnomočno obsojenim politikom – kar je pravzaprav velika parodija, saj je glavni »padrino« Svobode Zoran Janković. Ki se rad pohvali, da nikoli ni bil obsojen, saj je nasprotnik Janeza Janše. Na drugi strani pa je denimo pred kratkim sodišče na SDS naslovilo drakonsko denarno kazen zaradi daril v času kampanje pred volitvami 2022, kar močno spominja na potenciranje spornosti rezin pršuta in kozarca terana v primeru nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec.
Golobov Gazimestan, poln nasprotij
Dejstvo pa je, da ima Golob velike probleme in da dejansko – ob vsem skakanju iz konzerv – hkrati skače iz ene skrajnosti v drugo. Ali pa skuša izumiti, kot bi nekdaj dejal Jože Pučnik, »leseno železo«. Na podoben način kot organizatorja shoda, ki je bil prejšnji teden organiziran kakor »v podporo Venezueli«, vendar levičarski skrajneži niso podprli naroda, pač pa Madurov režim ter s tem revščino, ki Venezuelce uničuje že najmanj 25 let. Približno na podobno shizofren način je Golob deloval na obeh partizanskih mitingih: najprej v soboto na Osankarici, nato v nedeljo v Dražgošah. Pri tem je mešal »vse živo«, od širjenja fašizma pa do mita, da so partizani »umirali z molitvijo na ustnicah ter rdečo zvezdo v rokah«. In seveda tudi to, da so nam državo leta 1991 priborili partizani in tudi »zaslužni osamosvojitelji«. Kdo so to, seveda ni povedal, verjetno namerno, da bi s tem pustil odprto interpretacijo nagovora.
No, ob tem je tudi v slogu Slobodana Miloševića – ob dejstvu, da Dražgoše predstavljajo slovenski Gazimestan – pozval k enotnosti, ki bi se morala manifestirati predvsem na volitvah. Le malo pred začetkom prireditve pa je bil Golob v tamkajšnji brunarici na voljo za neformalno druženje z ljudmi (vsaj tako je napovedovalo vabilo). Je pa zanimivo, kako je Golob v Dražgošah poveličeval enotnost, samo dan prej pa je na Osankarici razlagal, kako se po Sloveniji razrašča fašizem. Vse to pa je samo dokaz hude nervoze pred volitvami. Zelo verjetno bodo temu sledili še hujši izpadi. Povedano na kratko: dogaja se Golobov labodji spev.
Jeretič: Levica je že odpisana
Dr. Sebastjan Jeretič: »Podrobnejše analize, ki jih te tedne izvajajo različne stranke, kažejo zelo slabo perspektivo za vladajoči blok. Razočaranje nad vlado je izjemno in te analize so pri strategih levega bloka povzročile popolno paniko. Zato se odvijajo močni pritiski za povezave manjših strank in posameznih politikov s tistimi strankami, ki še niso povsem pokopane. Navkljub razburjenju med nekaterimi posamezniki skrajne levice je sedaj povsem očitno, da je Levica že odpisana. Glavna prioriteta centrov stare levice je sedaj reševanje SD, ki je zaradi razpada centrale in terenske mreže ter zaradi bremena povezav s kriminalnimi omrežji tudi na robu izpada iz parlamenta. Ker pa tudi to ne bo dovolj, je zadnja možnost za še eno levo vlado sedaj ostala stranka Resni.ca. Vsekakor bo še nekaj tednov potekal inženiring stare levice.«
