Piše: Vida Kocjan
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je 13. januarja 2026 izdala končno odločbo, s katero je ugotovila, da je predsednik vlade Robert Golob kršil načela integritete. Pri tem sta zaenkrat znani zgolj dve SMS-sporočili nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar iz novembra 2022, ki sta pokazali Golobov velik pritisk na kadrovanje in s tem podreditev policije. Bobnarjeva zdaj prek svojega odvetnika opozarja, da je to le delček problema. Poročilo KPK ima 64 strani; komisija ga ne razkriva, Golob pa maha le s tistim, kar mu ustreza. Bistvo je torej skrito.
Bistvo je torej skrito. Pa vseeno. Kaj vemo doslej? Da Golob kot predsednik vlade nima pristojnosti neposredno posegati v kadrovanje policije. Nadalje, da takšna komunikacija predstavlja nedopusten politični vpliv na neodvisno delo represivnega organa in še: »S tem je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.«
Golobovo obračunavanje z »janšisti« znotraj policije
Zadeva Bobnar je v bistvu kulminacija velikih prizadevanj Roberta Goloba, stranke Gibanje Svoboda in njihovih stricev iz ozadja (tudi Zorana Jankovića), da je treba iz policije odstraniti kadre, ki so bili preveč blizu prejšnji oblasti (predvsem Janezu Janši). Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav (tedanji v. d. generalnega direktorja policije) sta večkrat javno povedala, da so prihajali konkretni pritiski za odhod določenih ljudi (npr. Martina Jazbeca, direktorja uprave za specialne policijske enote). Golob je vztrajal, da gre le za »izražanje zaskrbljenosti« in izpolnjevanje predvolilne obljube o depolitizaciji policije. Poznavalci pa opozarjajo: depolitizacija se ne izvaja z neformalnim telefonskim oziroma SMS-narekovanjem, ampak prek zakonskih postopkov; meja med legitimnim političnim nadzorom in nedopustnim pritiskom je bila presežena.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
