Tranzicijska levica načrtuje prikrit napad na zasebno lastnino

Piše: Vida Kocjan

Pripravljajo se na aktiviranje praznih stanovanj in prihodnje  davke, pripravili so politično motiviran stanovanjski program, ki ne zavezuje zakonsko, ne določa obveznih ciljev po letih in ne uvaja avtomatičnih finančnih mehanizmov. Uveljavljajo najeme, na mlade in pomoč pri lastniških stanovanjih so »pozabili«.

Tranzicijska levica z novo stanovanjsko strategijo načrtuje aktiviranje oziroma odvzem praznih ali manj zasedenih stanovanj in stanovanjskih hiš, podobno kot so to komunisti počeli z nacionalizacijo po drugi svetovni vojni. Hkrati imajo vse pripravljeno za vzpostavitev in uvedbo davka na nepremičnine, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2027. Pogoj za vse to pa je »njihova zmaga« na prihajajočih volitvah.

V javno obravnavo poslali predlog nacionalnega stanovanjskega programa

Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, levičarski aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec, je 23. decembra  v enomesečno javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025−2035. Primarni cilj naj bi bil zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo dokumenta na svoji spletni strani ni objavilo, na spletni strani e-demokracija je bil objavljen pozneje. Vmes so bili božično-novoletni prazniki, kar je dovolj razlogov za dvom o dobronamernosti oziroma resnosti levičarske politike na področju stanovanjske zakonodaje. In res, dejstva to potrjujejo. Za enomesečno javno razpravo bo tako zmanjkovalo časa. Tega so v iztekajočem se štiriletnem mandatu imeli v tranzicijski levici dovolj, tako pomemben dokument pa so napisali na hitro in v kratkem času ter ga še delno prikrili.

Kaj prinaša predlog nacionalnega stanovanjskega programa?

Cilj programa tranzicijske levice, saj gre v bistvu za to, je poleg povečanja števila javnih najemnih stanovanj še ureditev stanovanjskega trga, aktiviranje obstoječih enot in obnova stavbnega fonda. Po dostopnih podatkih si tranzicijska levica prizadeva v desetih letih zagotoviti okoli 16 tisoč javnih najemnih stanovanj, 3.000 dostopnih stanovanj različnih oblik in dodatnih 1000 prek prenovljene javne službe. V prihodnjih desetih letih (do leta 2035) naj bi bilo to približno 20 tisoč novih dostopnih stanovanj ali povprečno po dva tisoč letno.

Kako nameravajo to storiti?

Pri tem pa se odločilno zapleta. Med t. i. glavnimi stebri in ukrepi je navedeno tudi “aktiviranje” obstoječih praznih stanovanjskih enot.

Glede financiranja pa je navedeno, da je vlada že zagotovila podlago za milijardo evrov v desetih letih, to je 100 milijonov evrov letno, večino iz državnega proračuna, ki se polni z davki. Za leto 2026 so napovedali 71 milijonov evrov prek Stanovanjskega sklada RS, približno 65 milijonov evrov domnevno ugodnih posojil prek državne banke SID in 42 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Skupno je to 182 milijonov evrov, kar se ne ujema z napovedanimi o sto milijonih evrov letno.

Daleč od obljub, odzivi

V pripravi naj bi bilo okoli 2.500 do 3.000 stanovanj (v gradnji, z dovoljenji ali v postopkih). Koliko teh je v pripravi in podobno še iz časov prejšnje Janševe vlade, levičarji ne razkrivajo. Številke pa kažejo da večina. Levičarska vlada napoveduje, naj bi stanovanjski program pospešil in sistemiziral te projekte.

Odzivi na predstavljeni program so večinoma kritični ali skeptični. Mnogo opozarjajo na znižanje ambicij. Pri tem navajajo na sprva obljubljenih 30 tisoč neprofitnih stanovanj. Toliko jih je ta koalicija (Svoboda, SD in Levica) obljubljala spomladi leta 2022 ob imenovanju. V koalicijski pogodbi so nato zapisali številko 20.000 neprofitnih stanovanj. Z novo strategijo so zdaj na 2.000 enot letno. Številni pa opozarjajo, da je to premalo za resničen preobrat na trgu stanovanjskih nepremičnin, da bi v resnici prišlo do sprememb.

Skrb zbujajoče je tudi, da je program zelo osredotočen samo na javni najem, za najemna stanovanja in premalo na pomoč pri lastništvu. Na to opozarjajo tudi nekatere občine. Manjka tudi ambicioznosti pri pomoči mladim, predvsem pri tem, da pridejo čim prej do lastniškega stanovanja. Veliko je tudi dvomov o izvedbi gradenj, povezano z birokracijo in s stavbnimi zemljišči. Tega program ne odpravlja.

Aktiviranje praznih stanovanj

Še nekaj je, kar nas lahko močno skrbi. To so načrti za aktivir praznih stanovanj. Pri tem sta predvidena dva sklopa ukrepov, in sicer okrepitev javne najemne službe in osredotočanje na prazne ali manj zasedene stanovanjske hiše.

Tranzicijska levica načrtuje namreč sistem aktiviranja predvsem praznih hiš in tistih, ki domnevno − po njihovi presoji – niso najbolj optimalno uporabljena. Njihova subjektivna ocena je, da takšne stanovanjske površine pogosto povzročajo breme lastnikom, kakor se je javno izrazil eden od državnih sekretarjev na levičarskem ministrstvu za solidarno prihodnost.

To domnevno skrb pa lahko povežemo s prikritim napadom na zasebno lastnino in z načrtovanimi davki. Za to vlado je namreč znano, da ima že vse pripravljeno za obdavčitev nepremičnin, čakajo samo še na volitve. Potem pa naj bi počilo, če bodo na volitvah uspešni. Novi nepremičninski davek naj bi začel veljati s 1. januarjem 2027. Kot kaže, je na ta datum usmerjena tudi veljavnost nove stanovanjske strategije tranzicijske levice.

Nacionalni stanovanjski programi, pomoč mladim družinam pri pridobitvi lastniških stanovanj tranzicijskih levičarjev ne zanima

Slovenija ima tradicijo nacionalnih stanovanjskih programov že od leta 2000. Doslej je bilo sprejetih več programov, poudarek pri zdajšnjem pa se je premaknil skoraj izključno na javni najem in aktiviranje obstoječega nepremičninskega fonda. Prejšnji programi so mešali lastništvo in najem, poudarek je bil na pomoči mladim, da pridejo čim prej do svoje nepremičnine. Poudarek je bil tudi na pospešitvi birokratskih postopkov. Vsega tega zdaj ni. Načrtujejo pa zavezo, da bodo gradili z davkoplačevalskim denarjem. Menda z milijardo evrov v desetih letih. Komu bodo ta najemna stanovanja namenjena, pa nas ne sme zanimati. Podatki o prednostnih listah prijaviteljev so namreč pod to vlado postali tajni.

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere značilnosti programov.

Eden prvih programov je bil sprejet leta 2000 z veljavnostjo do leta 2009. Med cilji so bila tudi subvencionirana posojila. Letno je bilo zgrajenih okoli 6.000 stanovanjskih enot.

Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2015−2025 je prvič omenil mlade in dostopnost kot sistemski problem, zajemal je cilj okoli 3.000 novih javnih najemnih stanovanj, zgrajenih večinoma prek Stanovanjskega sklada RS s pomočjo posojila Centralne evropske banke in z evropskimi sredstvi (iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar je Sloveniji zagotovila še Janševa vlada). Med cilji je bila navedena tudi javna služba za najem, več neprofitnih najemnin in dodatek za najemnike.

Zdajšnji program za prihodnjih deset let, kot so si ga zamislili pri Golobovih, pa zajema 16.000 javnih najemnih stanovanj in 3.000 drugih dostopnih (očitno nacionaliziranih) in 1.000 aktiviranih, skupno torej 2.000 stanovanj letno.

Čeprav se to morda sliši obetavno, pa je v njem veliko pasti. Program namreč ne zavezuje zakonsko, ne določa obveznih ciljev po letih in ne uvaja avtomatičnih finančnih mehanizmov.

Dr. Matej Lahovnik: »Po volitvah, če dobijo še en mandat, bodo močno povišali obdavčitev nepremičnin«

Dr. Matej Lahovnik: »Po volitvah, če dobijo še en mandat, bodo močno povišali obdavčitev nepremičnin, uvedli davek na dediščino in še kakšen obvezen prispevek ter predvolilne zapitke plačali z našim denarjem. Skrajno levi aktivisti imajo še veliko idej, kaj bi počeli z denarjem, ki ga drugi zaslužijo.«